Za določanje prihodnje vizije kmetijstva in hrane bo potreben družbeni dogovor o tem, kakšno prihodnost si želimo, nacionalna vizija pa mora vključevati stabilne rešitve za razvoj sektorja v prihodnjih desetletjih, je bilo slišati na današnjem posvetu kmetijskega ministrstva. Izzivi so številni, ukrepi pa morajo biti ciljno usmerjeni.
Kmetijstvo in hrana sta bila skozi celotno zgodovino človeštva pomembna dejavnika razvoja civilizacije in to bosta tudi ostala, je v uvodnem nagovoru poudarila kmetijska ministrica Mateja Čalušić. Ob tem je napovedala oblikovanje nove slovenske vizije za kmetijstvo in prehranski sistem.
Kmetijstvo mora po njenem prepričanju stopiti na pot pospešenega prilagajanja na podnebne spremembe. Kot je poudarila, brez generacijske prenove sektorja ne bo prihodnosti slovenskega kmetijstva, zato mladi kmetje potrebujejo jasen signal, da jih družba ceni.
»Danes se začenja proces priprave nove vizije. Naj bo vizija, ki jo bomo skupaj pripravili, usmerjena v prihodnost, iskrena in inovativna. Le skupaj lahko oblikujemo takšno kmetijstvo, ki bo zmoglo biti kos izzivom, ki so pred nami,« je dejala Čalušić na posvetu Prihodnost kmetijstva in hrane v luči novih izzivov, ki ga je na Brdu pri Kranju organiziralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Generalni direktor direktorata za kmetijstvo pri Evropski komisiji Wolfgang Burtscher je v predstavitvi vizije Evropske unije glede prihodnosti kmetijstva in hrane poudaril, da preprostih rešitev ni.
»Prvič se zavedamo, da je prehranska varnost ključna za varnost Evropske unije,« je dejal in poudaril, da prehranska varnost ni samoumevna. Tudi on je menil, da je treba prihodnost kmetijstva oblikovati tako, da bodo mladi še naprej želeli kmetovali.
Nova strategija Evropske unije tako vsebuje načrtovane ukrepe na štirih prednostnih stebrih. Med temi so privlačen agroživilski sektor, ki zagotavlja primeren življenjski standard, konkurenčen in odporen kmetijski sektor pred globalnimi izzivi, sektor pripravljen na prihodnost, pri čemer gresta kmetijstvo in narava z roko v roki, ter sektor, v katerem je hrana cenjena, pogoji za življenje in delo na podeželju pa so pošteni, je dejal Burtscher.
Ekonomist in profesor Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete je predstavil okvire za prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije. Ko se govori o proračunu, se govori o odnosih med prioritetami, ki pa jih je več in te se tudi spreminjajo, je dejal. Večina izdatkov v sedanjem večletnem finančnem okviru, vključno s skupno kmetijsko politiko, ne izpolnjuje kriterijev za »tipične evropske javne dobrine«, medtem ko so potrebe po tovrstnih dobrinah (konkurenčnost, strateška odpornost ter varnost in obramba) močno porasle.
Mrak je tako ocenil, da se bo delež sredstev, namenjenih za kmetijstvo in kohezijo, verjetno zmanjšal, zlasti če ne bo prišlo do povečanja proračuna Evropske unije.
Na prvem panelu so sogovorniki razpravljali o kmetijstvu z vidika okolja in podnebja, naslovili pa so tudi pričakovanja potrošnikov. Okoljski znanstvenik Žiga Malek z ljubljanske biotehniške fakultete je poudaril, da so spremembe nujne in da morajo biti ambiciozne ter usmerjene v prihodnost, saj drugače ohranjamo »status quo«.
Odločevalci morajo oblikovati ciljne ukrepe za izzive, s katerimi se sooča kmetijstvo, ukrepi skupne kmetijske politike pa morajo biti most med vsemi deležniki v agroživilski verigi, je menil agrarni ekonomist Luka Juvančič z ljubljanske biotehniške fakultete. Da je kmetovanje na varovanih območjih specifično, zato bi bilo ukrepe na takih območjih treba naslavljati ciljno, pa je podčrtal direktor javnega zavoda krajinskega parka Ljubljansko barje Janez Kastelic.
Slovenski potrošniki so naklonjeni lokalnim živilom, ki imajo certifikate kakovosti, hkrati so cenovno občutljivi, ekološko hrano pa kupujejo bolj izobraženi in finančno bolje situirani, je nekaj ključnih izzivov pri potrošnji glede na raziskave izpostavila sociologinja Andreja Vezovnik z ljubljanske fakultete za družbene vede.
Kot je dodala, je za slovenske potrošnike sicer pomembna kakovost, a hkrati menijo, da ekološka živila niso bolj kakovostna od konvencionalno pridelanih živil.
Kmetje si sicer želijo predvsem predvidljivega in podpornega okolja za delovanje ter s tem povezane stabilne nacionalne kmetijske politike, pa je bilo slišati na drugem panelu, na katerem so svoje videnje predstavili kmetje. Matjaž Turinek z biodinamične kmetije Zlate misli je dejal, da se kmetje skoraj vsak dan soočajo z nepredvidljivimi situacijami, zato je pomembno, da se »pravila med igro ne spreminjajo«.
Kmetje se zavedajo tudi podnebnih sprememb, a po mnenju Simona Čretnika s kmetije Čretnik mora biti zeleni prehod narejen na daljše časovno obdobje, da mu kmetije lahko sledijo. Pri tem je poudaril individualnost prilagajanja vsake kmetije.
Lea Žnidarič s kmetije Lesarovi je dejala, da si želijo podpore, da bodo še naprej lahko kmetovali, se razvijali in pridelovali hrano za vse nas. Da je na dolgi rok treba ohranjati vse kmetijske dejavnosti, pa je menil Mitja Krajnc iz kmetijskega podjetja Žipo.
Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je ob koncu izrazila razumevanje za skrb kmetov o pomanjkanju stabilnosti. To je, kot je dejala, za vse odločevalce jasen signal, ki ga je treba nasloviti, da se bodo mladi odločali za ta poklic.
Starejše novice
