Pomurje je v mandatu 2022-2026 zapravilo najboljšo priložnost v svoji zgodovini. Kaj si lahko obetamo, če vlado sestavo desna sredina? Kdo so novi pomurski vplivneži v Ljubljani?
Pomurje je imelo v mandatu 2022–2026 verjetno najboljše politične pogoje v svoji novejši zgodovini, da iztrži največ. Regija je imela močno zastopanost v parlamentu, pričakovanja so bila visoka, govorilo se je o vplivu, povezovanju in razvoju.
Končni rezultat pa je bil slab. Ne le slab. Za regijo je bil v marsičem ponižujoč.
Klub pomurskih poslancev, razpad še pred prvim rezultatom
Zelo povedno je, da se je odnos do regije pokazal že na začetku mandata. Klub pomurskih poslancev, ki bi moral biti osnovno orodje za skupen, nadstrankarski pritisk na državo, se je sesul praktično, še preden se je postavil.
To ni bila samo simbolna napaka, ampak jasen signal, da bodo strankarski interesi tokrat močnejši od regijskih.
Upravni center v Soboti kot politična diagnoza
Sledila so štiri leta obljub in malo oprijemljivih rezultatov. Pomurci smo poslušali napovedi, obljube, razlage in opravičila, konkretnih dejanj pa je bilo malo. Najboljši primer tega odnosa države do regije je pravzaprav razpis za izgranjo novega regijskega upravnega centra v Murski Soboti.
Spomnimo: Upravna enota v Murski Soboti posluje v zastarelih in nedostojnih prostorih, kjer gibalno ovirani sploh ne morejo normalno do storitev. Projekt, ki bi moral biti normalen izraz spoštovanja do regijskega središča, se je sprevrgel v skoraj žaljivo epizodo: rok za prijavo so določili teden dni po volitvah, prijavil pa se seveda ni nihče, ker so po besedah sogovornikov bili pogoji 'nerealni za prijavo'.
To ni le administrativni neuspeh. To je politična diagnoza tega mandata.
Kaj se je vendarle premaknilo — in zakaj je to premalo
Seveda ni pošteno trditi, da se ni zgodilo čisto nič. Bili so tudi pozitivni premiki. Med pomembnejšimi je širitev farmacevtske proizvodnje Sandoza v Lendavi, kjer je država finančno podprla veliko industrijsko investicijo multinacionalke.
Tudi murskosoboška bolnišnica je očitno znala dovolj vztrajno in dovolj glasno izstavljati račune državi, da je bilo v zdravstvu vendarle zaznati nekaj premikov. Če med edine večje dosežke mandata za Pomurje štejemo sofinanciranje investicije multinacionalke in gašenje najbolj akutnih težav v zdravstvu v regiji z daleč najslabšimi zdravstvenimi kazalniki v državi, potem je sklep jasen: politični izkoristek je bil bistveno manjši od pričakovanj in možnosti.
Pomurski sindrom: Bolj, ko nas tepete, bolj smo vam zvesti
In vendar Pomurci praviloma ostajamo politično zvesti. Bolj, ko nas center države ignorira, bolj ponižno znamo razlagati, da 'bo naslednjič bolje'. Gre za neke vrste pomurski Stockholmski sindrom.
Ta regijska politična inercija je eden od razlogov, da si Ljubljana lahko privošči odnos do Pomurja, kot da gre za oddaljeno periferijo, ne pa za del iste države z enakimi pravicami do razvoja, institucij in vpliva.
Pomurje: Regija brez kadrov na ključnih položajih
Posebej boleče je, da pomurski predstavniki dosedanje oblasti niso znali regiji priboriti niti resnejše prisotnosti na pomembnih položajih v državi. Ne govorimo samo o simbolnih funkcijah, ampak o mestih, kjer se dejansko sprejemajo odločitve: uprave družb, nadzorni sveti, agencije, ministrstva, uradi.
Pomurje je v tem mandatu delovalo, kot da nima ne politične mase ne kadrovske samozavesti, da bi iz sebe ustvarilo sogovornika države.
Ves mandat je bil občutek, kot da nismo del iste države, ampak zgolj prostor, kamor se pride po glasove. O tem smo na Sobotainfo podrobneje pisali že februarja lani, ko smo ugotavljali, da na vidnejših funkcijah v javnih podjetjih, državnih agencijah, uradih in nadzornih svetih javnih družb praktično ni predstavnikov iz Pomurja.
Kaj bo torej za Pomurje lahko naredila morebitna desna vlada?
Najprej streznitev. Sama menjava oblasti za Pomurje ne pomeni ničesar. Regiji ne pomaga ne leva ne desna vlada, če v njenem vrhu nima ljudi z realnim vplivom, politično težo in sposobnostjo, da regijske interese pretvorijo v kadre, projekte, denar in institucije. To je bila težava prejšnjega mandata in to bo težava tudi prihodnjega, če se bo vse spet končalo pri besedah.
Če bo desni sredini uspelo sestaviti vlado, bo to po vsej verjetnosti koalicijsko krhka in politično precej napeta konstrukcija. Še posebej če bo odvisna od širšega in manj stabilnega partnerstva. To pomeni, da si Pomurje ne sme delati iluzij, da bo karkoli prišlo samo od sebe. Ravno nasprotno: v taki vladi bodo morali biti pomurski akterji še toliko bolj operativni, usklajeni in neusmiljeno konkretni.
Na predvolilnem soočenju, ki smo ga organizirali Moji Mediji, so Janez Janša, Jernej Vrtovec in Anže Logar o decentralizaciji govorili resno, samozavestno in zelo konkretno. Slišali smo usklajene obljube o prenosu dela ministrstev iz Ljubljane, o krepitvi regij, o drugačnem odnosu države do obrobja. Prva regija, ki jo bodo obiskali, bo Pomurje.
Toda po vseh dosedanjih izkušnjah moramo biti previdni. Med tem, da stranka o decentralizaciji govori, in tem, da dejansko prenese institucije, delovna mesta in odločanje iz Ljubljane, je v Sloveniji običajno prepad in vse se ustavi pri kadrih v Ljubljani.
Komu bodo torej zvonili telefoni, če bo desna vlada?
Pomurski poslanci pri odločanju ne bodo imeli veliko teže, saj bodo v primeru desne vlade kar vsi v opoziciji. Večji vpliv bi lahko imel le manjšinski poslanec Ferenc Horvat, ki bo imel v takšni sestavi državnega zbora bistveno večjo težo.
Vpliv se bo razdelil med posameznike, ki so izven parlamenta, a blizu vodstev stranke:
- Demokrati: Tine Novak, bivši poslanec in član izvršilnega odbora Demokratov bo zagotovo med najvplivnejšimi, saj je imel s svojim odmevnim prestopom ključno vlogo pri nastanku poslanske skupine in kasneje še stranke Demokrati ter velja za bližjega sodelavca Anžeta Logarja. Pomemben most do Ljubljane pa je lahko tudi novoizvoljen poslanec Tadej Ostrc, Prlek, ki je obiskoval murskosoboško gimnazijo. Osterc je predsednik Sveta stranke Demokratov.
- NSi: Miha Lah Horvat ima kot član izvršilnega odbora Nove Slovenije močan politični kanal, ki ga Pomurje lahko izkoristi, če bo znal preseči zgolj strankarsko operativnost in postati tudi regijski glas. Miha Horvat je sicer sin dolgoletnega poslanca Jožefa Horvata, katerega izpad iz parlamenta mnogi ocenjujejo kot veliko izgubo za regijo. Jožef Horvat je bil med redkimi, ki so se skozi leta naučili in razumeli delovanja države.
- SDS: Janez Magyar, SDS-ov župan v Lendavi, ostaja eden najbolj prepoznavnih in politično utrjenih obrazov desnice v Pomurju, predvsem zaradi lokalne legitimnosti in prodornosti ter rezultata v Lendavi. Andrej Mešič v pomurskem SDS drži pomemben del organizacijske moči in vpliva na odločitve v regiji. Med vplivnimi Pomurci v SDS pa je zagotovo tudi Dominik Štrakl, sicer zaposlen v evropskem parlamentu.
In če desnica vlade ne sestavi?
Če se bo delo Roberta Goloba nadaljevalo, je vse več ali manj jasno. Ključni sogovornik Pomurcev v Ljubljani bo Matej Grah, eden ključnih kadrov Svobode na najbolj pomembnem strankarskem položaju, ki pa lahko regijsko poslansko ekipo nagovori, da naredi popravni izpit.
