Znana je razmejitev in sedeži 11 pokrajin, ustanovitev katerih predlaga skupina strokovnjakov. Zanimivo, Prlekija ne bo več spadala pod Pomurje.
Skupina strokovnjakov pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete in Inštituta za lokalno samoupravo, javne službe in javno-zasebno partnerstvo Maribor je pripravila osnutek zakona o pokrajinah. Ta predvideva uvedbo 11 pokrajin, vezanih na mestne občine. Osnutek je objavljen na spletni strani pokrajine.si, kjer je predlagana razmejitev in sedeži ustanovljenih pokrajin.
V Sloveniji bi tako ustanovili Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino.
Sedež Pomurske pokrajine v Murski Soboti
Vsaka pokrajina bi imela sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin, ki pa ne bi bili v istem, ampak na v različnih krajih pokrajine. Tako bi po osnutku sedež Pomurske pokrajine bil v Murski Soboti, sedež pokrajine sveta v Lendavi in sedež sveta občin v Gornji Radgoni.
Po zdajšnjem predlogu bi po organizacijski ravni bile pokrajine najbližje občinam, je pred tedni pojasnil Brezovnik. »Imeli bi predsednika pokrajine, ki bi se ga volilo na enak način kot župana. Imeli bi člane pokrajinskega sveta, ki bi se jih volilo kot občinski svet in odbor pokrajine. Predvidevamo tudi ustanovitev sveta občin kot posvetovalno telo pokrajinam, kjer bi bili združeni župani vseh občin po posameznih pokrajinah,« je način delovanja opisal strokovnjak za lokalno samoupravo.
-
Gospodarstvo | 39 komentarjev
Pokrajine bi vodili predsedniki, ki bi jih volili kot župane
Prlekija nič več Pomurje
Zanimivo je, da trenutni osnutek zakona Ljutomer izključuje iz Pomurske pokrajine in jo vključuje v Vzhodno Štajersko pokrajino, ki bi imela sedež na Ptuju in sedež pokrajinskega sveta v Ormožu. Ljutomer bi postal sedež sveta občin Vzhodno Štajerske pokrajine.
Pri tem je zanimivo, da so pred časom reorganizirali enote centrov za socialno delo, pri katerem je enota Ljutomer uvrščena pod Pomurje. Tako bi s predlaganim osnutkom razmejitve pokrajin lahko nastala zmeda, ko bi Prlekija v nekaterih upravnih organih gravitirala na Pomurje, v drugih pa na Ptuj.
Pokrajine bi prevzele razvojne programe
Občine bi v principu ohranile vse svoje pristojnosti, vezane na lokalno prebivalstvo, pokrajine pa bi prevzele širše regijske razvojne programe. Brezovnik bistvene prednosti pokrajin vidi pri pripravi razvojnih projektov, o katerih se morajo zdaj občine usklajevati in vstopati v razmerje z državo.
»Celotna razvojna politika na lokalni ravni bi z ustanovitvijo pokrajin iz države prešla na pokrajine. Na ta način bi se približalo odločanje prebivalcem na področju posamezne pokrajine,« razlaga Brezovnik.
Dodatne zaposlitve in stroški ne bi bili potrebni
Javnost je v preteklosti ob idejah o ustanovitvi pokrajin pogosto zastrigla z ušesi predvsem zaradi »bojazni« pred dodatnim obremenjevanjem javnih financ. Tokratni osnutek ustanovitve pokrajin predvideva, da dodatnih stroškov ne bi bilo.
»Uvedba pokrajin ne bi predstavljala dodatnega stroška. Dodatnega zaposlovanja ne bi bilo potrebnega. Predlagamo ukinitev dvotirnega upravnega sistema. Zaposleni na upravnih enotah bi postali sestavni del pokrajinskih uprav. Gre za zelo racionalen razvoj, s katerim želimo zagotoviti ustrezen in enakomernejši regionalni razvoj,« poudarja in dodaja, da imamo v Sloveniji trenutno zelo raznolike upravne sisteme, ki vsebinsko niso medsebojno povezani.