Veliko podjetij se je zaradi krize, ki jo je prinesla pandemija koronavirusa, znašlo pred težavno odločitvijo, saj so ob zmanjšanju prihodkov morala poseči tudi po skrajnih ukrepih.
Poročali smo o tem, kako se nekatera pomurska podjetja spoprijemajo s trenutno gospodarsko situacijo med tem, ko recesija vneto trka na vrata. Takrat smo se osredotočili predvsem na podjetja, ki so v krizi odnesla celo kožo in nekatera celo zabeležila rast prihodkov.
Pri nekaterih pomurskih podjetjih pa so morali poseči tudi po najbolj drastičnih ukrepih in so tako zaradi koronakrize zmanjšali število zaposlenih.
Naredili analizo in sprejeli nepriljubljen ukrep
Pri ljutomerskem Farmtechu priznavajo, da so v aprilu zabeležili velik upad naročil, zato so morali letni plan prilagoditi krizni situaciji, kar pa predstavlja zmanjšanje naročil glede na prvotno zastavljene načrte. Pravijo sicer, da je država ukrepala pravilno s protikoronskimi zakoni, sploh glede ukrepa subvencioniranja čakanja na delo, ampak da kot delodajalec zaradi prevelike nejasnosti in nedorečenosti, niso dobili dovolj dobrih uradnih informacij. Za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki je predmet zadnjega protikorona paketa, se niso odločili, so pa morali prejeti enega izmed najmanj priljubljenih ukrepov - odpuščanje.
"Žal smo prisiljeni sprejeti tudi ta ukrep. Ker želimo ohraniti čim več delovnih mest, smo naredili natančno analizo potreb in kapacitet ter definirali sodelavce, za katere žal ne moremo zagotavljati dela," pojasnjujejo v podjetju, ki se ukvarja z proizvodnjo kmetijske mehanizacije in je konec lanskega leta zaposlovalo 355 oseb. Točnega števila odpuščenih nam sicer niso razkrili, bi pa naj neuradno kader skrčili za okoli 20 oseb.
Mehka racionalizacija
Za podobno število zaposlenih naj bi zmanjkalo dela tudi v soboški proizvodnji svetil avstrijskega podjetja Xal, kjer nam na naša poizvedovanja sicer niso želeli dati uradnih odgovorov.
Iz neuradnih, a zanesljivih informacij, pa naj bi se pri Xalu odločili za mehek način odpuščanja in v tem času niso podaljševali pogodb tistim, ki so jim pretekle, pogodbe pa so odpovedali zgolj nekaterim, ki so bili na čakanju v prvi fazi epidemije.
V podjetju se sicer soočajo s pomanjkanjem naročil, zato naj bi tudi delno koristili subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. V proizvodnji trenutno zaradi izpolnitve naročil že delajo osem ur na posamezno izmeno, a v skladišču po naših informacijah poteka delo šest ur na izmeno.
Odpuščali naj bi tudi iz krivdnih razlogov
Nekoliko bolj rigorozna naj bi bila situacija v podjetju Carthago, ki je paradni konj odranske občine in zagotavlja kruh velikemu številu tamkajšnjih občanov. Tam naj bi neuradno delo izgubilo najmanj 100 oseb, predvsem zaradi drastičnega zmanjšanja naročil in tudi pomanjkanja materiala.
Na udaru naj bi bili predvsem tisti, ki so bili zaposleni za določen čas in so jim pretekle pogodbe, precej zaposlenih pa naj bi zasačili tudi med krajo in v podobnih kršitvah pogodbe, zato so jim vročil izredne odpovedi.
Tudi pri Carthagu, ki sicer zaposluje okoli 800 oseb, so se zavili v molk in nam na naša poizvedovanja niso želeli dati odgovorov.
Ob tem velja omeniti še dejstvo, da se je konec maja začel postopek prostovoljne likvidacije družbe Nov Dom A. V., ki je pred nekaj manj kot petimi leti v Odrancih odprla novo tovarno. Družba, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo usnjenih izdelkov, naj bi zaposlovala sicer več kot 50 oseb, beneški lastnik Artigiani Veneziani pa se je glede na sklep sodišča odločil, da so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti.
Gre za najhujšo krizo zadnjih 100 let?
V Panviti zaenkrat odpuščanj ne načrtujejo, bodo pa za okoli 15 zaposlenih koristili ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, saj so jim zaradi nedelujočega gastro segmenta (šole, hoteli, restavracije...) prodajne količine upadle za 15 odstotkov. V začetku epidemije so zabeležili sicer večje povpraševanje, kot večina podjetij v prehranski industriji, a aprila in maja se je povpraševanje v trgovinah normaliziralo.
"Zaradi ukrepov pa ni bilo prodaje gostinskim in hotelirskim podjetjem. Tudi prodaja javnim zavodom in podjetjem je bila nižja," pojasnjujejo v prehrambenem gigantu, ki zaposluje preko 600 oseb.
Državne ukrepe ocenjujejo kot dobre, pričakujejo pa še vzpostavitev jamstvenih shem za izboljšanje likvidnosti, ki bo v prihodnjih mesecih po njihovih ocenah še slabša.
"Zavedati se moramo, da je trenutna kriza precej drugačna od zadnje, po nekaterih ocenah gre za najhujšo krizo v zadnjih 100 letih. In krizo, ki je brez izjeme zajela celi svet," še menijo pri Panviti.
Negotovost na tržišču
Negotovost je čutiti tudi pri Pomgradu, kjer so sicer tudi v času epidemije dela na gradbiščih potekala, a z manjšo intenzivnostjo predvsem zaradi zaščitnih ukrepov. Število zaposlenih do sedaj ostaja nespremenjeno, a priznavajo, da s težavo in nehvaležnostjo napovedujejo razplet letošnjega poslovnega leta.
"Opažamo, da se mala do srednje velika podjetja ne odločajo za zagon svojih projektov, saj ne vedo če bodo dobila obljubljena evropska sredstva, prav tako vlada velika negotovost na slovenskem in evropskem tržišču. Pred nami je izredno nepredvidljivi čas in se odločamo na podlagi dejstev, ki so nam trenutno na voljo. Jutri bo lahko povsem drugače," je za Sobotainfo povedal predsednik uprave največjega pomurskega gradbinca, ki zaposluje čez 600 oseb, Iztok Polanič.
Kriza kot priložnost za razvoj
Pri lendavskem Virsu ravno tako priznavajo, da so doživeli upad gospodarske aktivnosti in zmanjšanje povpraševanja, a so ob rahljanju ukrepov nekoliko bolj optimistični, saj ponovno navezujejo stike tako s starimi kot z novimi kupci.
"Vsekakor pa na letni ravni pričakujemo manjši obseg prihodkov od načrtovanih," ocenjujejo in dodajajo, da so ta krizni čas izkoristili predvsem za razvoj novih produktov.
Trenutno tako nadaljujejo z gradnjo robotske celice za lasersko varjenje LaserFlex in z razvojem razširjenega modula WeldCockpit za spremljanje in dokumentiranje varilnih parametrov na njihovih robotih. Ob tem pa še razvijajo en nov projekt na področju robotizacije, ki nam ga pa v tem trenutku še niso želeli razkriti.
Brezposelnost večja kot lani, a manjša kot mesec prej
Na murskosoboški enoti Zavoda za zaposlovanje je bilo konec maja prijavljenih 6.465 oseb, kar je za 16,8 odstotka več kot maja 2019, a se je, kot v edini območni službi v državi, registrirana brezposelnost v primerjavi z aprilom zmanjšala za 2,7 odstotka.
Najvišja stopnja registrirane brezposelnost v državi je sicer še zmeraj v soboški območni službi, kjer ta znaša 12,7 odstotka.
Realnejšo sliko stanja na trgu dela bo sicer pokazal julij, ko se izteče ukrep čakanja na delo, ki je bil podaljšan še za mesec junij in to v zadnjem hipu za vse panoge. Sprva je namreč kazalo, da bo enomesečno podaljšanje veljalo le za turizem.
