Z orisom pokrajin javnost pretežno zadovoljna, naklonjena jim je tudi politika. A kakšne bi sploh bile njihove pristojnosti in naloge?
Bomo Slovenci z ustanovitvijo desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor končno le zapolnili prepad med majhnimi občinami in državo ter naredili velik korak k decentralizaciji države? Takšna je vizija širše strokovne skupine pod vodstvom Boštjana Brezovnika, ki je pripravila osnutka Zakona o pokrajinah in Zakona o ustanovitvi pokrajin.
Kot smo poročali, je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor novembra na posvetu gostil poslance, župane, stroko in druge, ki so skupaj ugotovili, da za obstoječi predlog pokrajinske zakonodaje obstaja dovolj politične volje.
Po zadnjem osnutku bi Slovenija dobila Dolenjsko-belokranjsko, Gorenjsko, Goriško, Koroško-šaleško, Osrednjeslovensko, Savinjsko, Štajersko, Pomursko, Primorsko-notranjsko in Zasavsko-posavsko pokrajino, a so glede samih poimenovanj še prisotni nekateri pomisleki.
Strokovna skupina predlaga postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov. Pokrajine bi po njihovi oceni lahko začele delovati že leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.
-
Gospodarstvo | 23 komentarjevSPREMEMBA PREDLOGA: Imeli naj bi 10 pokrajin, Prlekija bi ostala del Pomurja
-
Gospodarstvo | 4 komentarjevDeset slovenskih pokrajin bi lahko začelo delovati že leta 2023, Pomurja ne bi delili
-
Slovenija | 23 komentarjevPosvet pri predsedniku države: Pomurska ali Prekmursko-prleška pokrajina?
Od oblike k vsebini
Medtem ko se je večina polemik v minulih mesecih vrtela predvsem okoli števila in geografske razmejitve pokrajin, je po prepričanju stroke bistveno pomembnejše vprašanje njihovih dejanskih funkcij in pristojnosti. Prav na te se te dni osredotoča javna razprava.
Katere naloge naj bi torej Pomurje in ostalih deset pokrajin prevzelo v prihodnosti, če bi prišlo do uresničitve zamisli?
Ob lokalnih zadevah, skupnih območjem več občin, so za nas gotovo najzanimivejše izvirne naloge regionalnega pomena. In kot je razvidno iz gradiva, objavljenega na uradni spletni strani pokrajine.si, bi pokrajine:
1. pripravljale in sprejemale dolgoročne strateške razvojne dokumente za pospeševanje razvojne odličnosti na ekonomskem, okoljskem in socialnem področju ter določale cilje regionalnega razvoja in zagotavljale skladen razvoj celotnega območja pokrajine in zagotavljale koherentnost oblikovanja regionalnih razvojnih politik s Strategijo razvoja Slovenije, sprejemale regionalni razvojni program in ukrepe za izvajanje regionalnega razvojnega programa;
2. pripravljale in sprejemale regionalne prostorske akte kot podlage za pripravo izvedbenih dokumentov na lokalni ravni;
3. sprejemale načrte razvoja prometnega sistema v pokrajini in izvajale programe ukrepov na področju cestnega prometa, gradile in vzdrževale pokrajinske ceste, določale prometno ureditev na pokrajinskih cestah in površinah za mirujoči promet pokrajinskega pomena, izvajale naloge preventive in vzgoje v cestnem prometu, ter urejale plovbo na celinskih vodah;
4. načrtovale politiko in sprejemale programe za pospeševanje gospodarskega razvoja, razvoja turizma in zagotavljale izvajanje ukrepov za spodbujanje podjetništva in turizma;
5. sprejemale energetski koncept pokrajine, koordinirale lokalne energetske koncepte in izvajale programe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije;
6. sodelovale pri načrtovanju strukturne kmetijske politike in izvajale ukrepe državnih pomoči regionalnega pomena ter sodelovale pri pripravi programa za razvoj podeželja in ribištva;
7. sprejemale stanovanjski program za izvajanje stanovanjske politike regionalnega pomena, zagotavljale sredstva za graditev, pridobitev in oddajanje neprofitnih stanovanj in stanovanjskih stavb;
8. izvajale zemljiško politiko regionalnega pomena;
9. sprejemale in izvajale programe varstva okolja, varstva naravnih vrednot in programe upravljanja voda za izvajanje storitev upravljanja voda ter sprejemale ukrepe varstva okolja;
10. sprejemale programe razvoja visokega šolstva in raziskav regionalnega pomena ter ustanavljale regionalne znanstvene in izobraževalne institucije;
11. sprejemale in izvajale regionalne programe razvoja šolstva in športa ter na posameznih področjih vzgoje in izobraževanja ter športa določale izvajalce programov, ustanavljale in financirale vzgojne izobraževalne zavode ter zavode s področja športa;
12. sprejemale in izvajale program zdravstvenega varstva, ustanavljale javne bolnišnice regionalnega pomena in zagotavljale njihovo mrežo na območju pokrajine, sprejemale programe na področju preprečevanja uporabe prepovedanih drog in obravnave uživalcev prepovedanih drog, programe njihovega zdravljenja in socialne rehabilitacije, zagotavljale izvajanje ukrepov na področju javnega zdravja, usklajevale nujno medicinsko pomoč, zagotavljale izvajanje specialističnega zdravljenja, ustanavljale svete za zdravje in zavode za zdravstveno varstvo;
13. načrtovale in organizirale socialnovarstvene storitve in programe s področja dela, družine in socialnega varstva;
14. sprejemale programe razvoja kulturnih dejavnosti in izvajale ukrepe za zagotavljanje javnega interesa za kulturo, zagotavljale naloge območnih knjižnic, regionalne naloge sklada za kulturne dejavnosti in ustanavljale javne zavode na področju kulture (pokrajinski arhivi, muzeji in galerije, poklicna gledališča, restavratorska središča, zavod za upravljanje dediščine in kulturnih spomenikov ter za upravljanje javne kulturne infrastrukture);
15. sprejemale programe in izvajale ukrepe zaščite in reševanja, usmerjale osebno in vzajemno zaščito z organiziranjem svetovalne službe, določale posebne ukrepe varstva pred požarom ter razglašale povečano požarno ogroženost in zagotavljale prenos opozoril, napotil ali prepovedi prebivalstvu med povečano požarno ogroženostjo in ob velikih požarih, organizirale, opremljale in vodile sile za zaščito, ocenjevale ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč na območju pokrajine ter načrtovale izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob nesrečah, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah ter ocenjevale škodo, ki jo povzročijo naravne in druge nesreče, sprejemale z zakonom določene ukrepe za varstvo pred utopitvami;
16. načrtovale in izvajale ukrepe za integracijo tujcev, zagotavljale mrežo pomoči pri integraciji;
17. urejale in opravljale druge naloge regionalnega pomena, določene z zakonom.
Ob tem pa naj bi pokrajine izvrševale tudi nekatere upravne naloge iz državne pristojnosti ter opravljale naloge inšpekcijskega nadzora s področij gradnje, varstva okolja in potrošnikov, delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu, kmetijstva ter cest. Podrobnejši pregled predvidenih pristojnosti in nalog si je sicer moč ogledati tukaj.
Pred zaključnim delom umik Brezovnika?
Sam projekt je zdaj pred tretjim, zaključni delom – oceno finančnih posledic prenosa nalog na pokrajine in pripravo zakona o financiranju pokrajin. Je pa vprašanje, v kakšni obliki se bodo prizadevanja sploh nadaljevala.
Gonilna sila, Boštjan Brezovnik, je namreč predsedniku Državnega sveta Alojzu Kovšci in predstavnikom združenj občin ponudil svoj odstop, potem ko se je konec minulega leta znašel pod plazom očitkov o plagiatorstvu ter zaslužkarstvu, ki si ga je domnevno obetal od projekta pokrajin.
Vodja strokovne skupine se je v interesu projekta po potrebi pripravljen umakniti. A kot je za STA povedal Kovšca, se bodo o tem pogovorili znotraj strokovne skupine, seznanili pa bodo tudi predsednika republike Boruta Pahorja ter nato skupaj poiskali rešitev, da bi se proces nadaljeval.
