Najnovejši osnutek pokrajinske zakonodaje predvideva deset izrazito homogenih pokrajin s 100.000 do 200.000 prebivalci ter poseben status Maribora in Ljubljane. Pomurja medtem ne bi delili.

V prostorih Pravne fakultete Univerze v Ljubljani je Državni svet Republike Slovenije v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije, Združenjem občin Slovenije in Združenjem mestnih občin Slovenije danes pripravil strokovni posvet na temo pokrajin v Sloveniji.

Širša strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete je pripravila osnutek pokrajinske zakonodaje, medtem ko je koordinacijo aktivnosti prevzel predsednik DS Alojz Kovšca. Pri procesu je sodelovalo več kot 60 uglednih imen.

Spomnimo, da je zadnji predlog, ki je med drugim predvideval delitev pomurske pokrajine, naletel na precejšnje nasprotovanje javnosti in nekaterih občin. Snovalci so zato sklenili sprejeti nekatere pomembne spremembe. 

Aktualni predlog, ki so ga predstavili danes, predvideva ustanovitev desetih pokrajin s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor. Delovati bi predvidoma lahko začele že leta 2023, v celoti pa bi zaživele do leta 2030.

Vir: pokrajine.si

Prisluhnili občinam in lokalni identiteti

Kovšca je na začetku posveta dejal, da ni več vprašanje, ali Slovenija potrebuje pokrajine, temveč le še kdaj, na kakšen način, s kakšnimi pristojnostmi, s kakšnimi razmejitvami in kako čim prej do njihove ustanovitve. V procesu regionalizacije so tako tokrat produktivno in proaktivno sodelovala tudi združenja občin.

Čeprav bi po oceni geografov z razvojnega vidika, glede na obstoječih 20 upravnih sistemov, bila najbolj smiselna ustanovitev osmih pokrajin, bi ta povzročila izrazito neravnovesje. Prinesla bi namreč izjemno močno in veliko osrednjeslovensko pokrajino s skoraj 770.000 prebivalci, medtem ko bi že zdaj razvojno zaostala pomurska pokrajina s 117.000 prebivalci bila veliko šibkejša.

Prav zato so se ob upoštevanju predlogov občin odločili za nekatere izjeme, ob tem pa upoštevali tudi vidik tako imenovane lokalne identitete.

Vir: pokrajine.si

S predlogom, ki govori o desetih pokrajinah s posebnim statusom mestnih občin Ljubljana in Maribor, so končno le dosegli konsenz. 

Omenjeni občini po besedah Brezovnika dosegata standard 100.000 prebivalcev, obe pa sta tudi urbani središči mednarodnega pomena. Prav tako se ob ustrezni pravni ureditvi lahko intenzivneje vključujeta v pokrajine, ki ju obdajajo.

V drugi fazi govora o pristojnostih in financiranju

Po predlogu strokovnjakov naj bi zdaj stekla razprava o modelu osmih do desetih pokrajin. V drugi fazi projekta bodo določili pristojnosti in naloge pokrajin ter sistem in vire financiranja. Ker strokovnjaki ne razpolagajo z vsemi potrebnimi informacijami, pa bo ta terjala tudi aktivno vključitev vlade in ministrstev, piše STA.

Med predlogi stroke so med drugim postopni prenos pristojnosti in nalog ter sistema financiranja z zagotovitvijo avtonomnih finančnih virov.

Kot še dodaja Kovšca, so načelno podporo predstavljenemu modelu že izrazile lokalne asociacije, zdaj so na vrsti občinski sveti in nato še vlada.

S spleta

Komentarji (4)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Prekmurje republika (nepreverjen)

Zaradi Radgone in Ljutomera bodo Prekmurci dobili dosti manj sredstev, ker v tem primeru gre za večjo razvitost zaradi teh dveh okolišev. Zagovarjam Prekmurje kot samostojno pokrajino in da se že enkrat začne decentralizacija!

helmut (nepreverjen)

dosta bokši in bole smiselni predlog kak prvi predlog

goostt (nepreverjen)

Če ne bo vsaj 20 pokrajin, optimalno 30 je vse to nič !

In reply to by helmut (nepreverjen)

niripsa (nepreverjen)

Ta predlog sedaj je bistveno boljši. Ampak tu gre samo za območje. Potrebno bo še dodati vsebino, ker drugače so regije nesmiselne. Ko bo dodana prava vsebina in bo stvar zaživela bomo lahko govorili o Pokrajinah. No, vmes bodo še volitve. Najmanj enkrat.

Starejše novice