Z državnim sekretarjem Mitjem Slavincem o delu na ministrstvu, dosežkih in drugih aktualnih temah.

Te dni mineva leto dni, odkar je Mitja Slavinec nastopil funkcijo državnega sekretarja na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Številne je presenetilo, da se je odločil dobro funkcijo dekana Fakultete za naravoslovje in matematiko na Univerzi v Mariboru, zamenjati za funkcijo državnega sekretarja.

Po enem letu vidi, da se je odločil prav

Slavinec pravi, da ga je res veliko kolegov vprašalo, zakaj je lepe, zlate dekanske insignije zamenjal za bodečo žico okrog vratu.  

»Odločil sem se zato, ker ne smemo vedno le govoriti kako bi se nekaj moralo narediti in kako je vse slabo, ampak je treba tudi nekaj narediti in poskusiti spremeniti, ko dobiš priložnost,« razlaga.

Dodaja, da je vesel, da je dobil to priložnost, in da niti niti veliko razmišljal o tem, saj je na voljo imel le en dan. Pravi, da zdaj po enem letu vidi, da se odločil prav, saj so z ekipo uspeli uresničiti kar nekaj zadev, na katere je kot dekan opozarjal. 

Ostajam sredinski liberalec

Spomnimo, da je Slavinec v preteklosti bil poslanec pa tudi vidni član LDS-a, zdaj pa je državni sekretar v desni vladi. Je to prednost ali breme?

»Jaz ostajam sredinski liberalec in tudi naša stranka Konkretno stoji na tej sredinski poti. Izkušnje od prej so res zelo pomembne. Ne le izkušnje, temveč tudi kolegi in kolegice, ki sem jih v tem času spoznal, da sem te vezi ohranjal, se z njimi slišal,« pravi. 

Veliko izkušenj iz preteklosti

V preteklosti si je tako nabral veliko izkušenj in vezi, ki mu danes kot državnemu sekretarju pridejo še kako prav. Pravi, da ima v telefonu več kot pet tisoč kontaktov v telefonu. 

»Načeloma mi vsi kontakti dvignejo telefon, z vsemi se znam pogovoriti. Sem tudi človek, ki pomaga drugim ljudem, ko rabijo uslugo. Vedno sem se znal pogovarjati z ljudmi, ne glede na njihovo politično prepričanje,« razlaga Slavinec.  

Predloge pomurskih poslancev obravnava prioritetno

Slavinec pravi, da se dobro razume tudi z vsemi pomurskimi poslanci, ne glede na to, kakšnih političnih prepričanj so. 

»Pomurski poslanci morajo držati skupaj in sodelovati. Smo tako daleč od oči, daleč od srca, da če se sami ne bomo znali organizirati, nihče ne bo poskrbel za nas. Lahko potrdim, da tudi zdajšnja sestava Kluba pomurskih poslancev deluje po tem načelu. Zato vsak njihov predlog obravnavam s prioriteto in tudi obratno,« pojasnjuje. 

Štipendije pomurskim študentom

Življenje v Ljubljani je vedno dražje, predvsem za študente iz oddaljenih krajev, torej tudi Pomurce. Slavinec pravi, da so v Pomurju ugotovili, da bodo ob opozarjanju Ljubljane na to specifiko, morali veliko postoriti tudi sami.

V mislih ima predvsem Pomursko izobraževalno fundacijo, v sklopu katere so v vsakem štiriletnem mandatu uspeli podeliti za približno milijon evrov štipendij pomurskim študentom. 

»To je velik znesek, nobena druga regija ne podeljuje tolikšne vsote,« je jasen.

S štipendijami tako pomurskim študentom olajšajo, marsikomu pa tudi omogočijo študij. In te izkušnje, ki jih je dobil pri vodenju Pomurske izobraževalne fundacije, so mu zdaj toliko bolj prišle prav, ko je ministrstvo, prvič do zdaj pripravilo štipendije za deficitarne učiteljske kadre. 

Študenti naj ne pozabijo od kje so doma

Slavinec pravi, da že celo življenje govori o zmanjšanju bega možganov, in beg možganov se da zmanjšati na različne načine, nenazadnje, tudi če kdo malo odide ven, ni nujno, da so ti možgani pobegnili. 

»Zato vsakomur rečem, da pa res nikoli ne smete pozabiti, od kod ste doma in študenti se tega zelo, zelo dobro zavedajo in ne pozabijo. In v glavnem, študentje ne pozabijo na to, da jih je s štipendijami pa tudi sicer regija prepoznala in jim je dala vedeti, da računa na njih«. 

Aktiven tudi na terenu

Kot državni sekretar je Slavinec v tem letu obiskal tudi številne pomurske občine. Pravi, da šolska  infrastruktura ni nič slabša kot kjerkoli drugje, včasih celo nasprotno. Je pa dejstvo, da je na tem področju še veliko za narediti.

»Zato, ker je zdaj tudi, po več kot desetih letih bil objavljen prvi razpis za investicije v šole, vrtce, telovadnice in vesel sem, da so pomurske občine na tem razpisu bile zelo uspešne,« razlaga. 

Državni sekretar Mitja Slavinec.

Vzel si je čas in šel na teren ter tako videl stvari, ki jih iz pisarne ne more. Poleg tega je Slavinec preko ministrstva šolam pomagal do prenosnih računalnikov. Nekaj jih je dobila tudi Osnovna šola I Murska Sobota. Skupaj je šolsko ministrstvu šolam namenilo okrog 14 tisoč prenosnikov. 

Bomo Pomurci lahko enkrat razmišljali o svoji univerzi?

V času epidemije koronavirusa je poleg šolstva veliko utrpel tudi šport. Za številne je bilo tako omejevanje gledalcev na stadionih nelogičen ukrep. Tudi Fazanerija je bila veliko časa prazna. To se je na srečo pred kratkim spremenilo, tudi zaradi njegovih pobud Ministrstvu za zdravje.  

Pomurje je pred kratim ponovno dobilo dobilo visokošolski program. Kaj pa univerza, bomo Pomurci lahko enkrat razmišljali o svoji univerzi?

»Če ne bomo o tem razmišljali, je zagotovo ne bomo nikoli imeli. Pot do univerze pa gre preko fakultet in prvi korak k temu so zagotovo podeljene koncesije. In to je prvi korak,« pravi Slavinec. 

Dodaja, da  se res ne spodobi, da bi Pomurje ostalo edina regija brez kakšnega koli visokošolskega programa, pa tudi brez raziskovalnega inštituta. Pravi pa, da nas čaka še veliko dela.

Celoten pogovor z državnim sekretarjem Mitjem Slavincem pa v priloženem videoposnetku. 

Komentarji (2)

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
LeonGlupnik

Sredinski liberalec aka lakaj vgneznjenoga korpo kapitalizma oz. plutokracije, ka deluvle v dobrobit zgolj maloga stevila (dediskih) delnicarov, za ostale pa podrvrzenost ekonomski neenakosti in politicni neenakopravnosti ter ekolosko katastrofo. Tj. desnicar.

Na poti do svojih interesov tudi lagano z roko v roko z klerofasisti ali naziji, saj itak - "sredina". Moralno neopredeljeni. Trbej najti resitve za vse, saj majo vsi posvoje malo prav. Samo nej prevec sociale, tisto je ekstrem in revolucija.

Vrvle v kapitalizem in prosti trg, ceprav nema razsciscenih makroekonomskih osnov: "Kapitalizem deluje, ne vidite? Saj pa man porseja. Ti pa Iphone." Zavarovalnice morejo tuj kaj zasluziti. Baje vrvle v konkurenco, ceprav bi dal bogatin privat sole in privat zdravstvo in izcrpo javni sistem za ostale. Sto ma (oz. podeduje), si pac to zasluzi in lejko starta malo bole zgoraj. Narod je lejko srecni, ka drzava sploj ka da. Davek na dobicek je previsiki tak ali tak.

Malo za rome, geje pa migrante, samo nej prevec. Ce prenese kaksni stolcek cuj, te malo bole.

Landini

Tipičen primer slovenskega politika, ki v življenju ni naredil ničesar za okolje iz katerega prihaja, hkrati pa zna biti pameten o vsem in se zna prislinit k vsem. V glavnem. Ena velika nekoristna žalost.

Starejše novice