V državnem zboru bo danes na sporedu bržkone usodno glasovanje, ki bo prineslo po protokolu drugo najpomembnejšo funkcijo v državi pomurskemu poslancu ali predčasne volitve.
Na današnji izredni seji državnega zbora se bo pokazalo, ali ima na papirju manjšinska vlada še večino, ali pa ne, kar je nedvomno pot v predčasne volitve. Po izstopu treh poslancev SMC iz poslanske skupine druge največje koalicijske stranke ima vladna koalicija namreč zgolj 38 glasov.
Potrebno večino ji tako zagotavljajo štirje glasovi poslancev DeSUS, s tremi naj bi imela vlada sklenjen tudi ustni sporazum, trije glasovi SNS, s katero ima koalicija sklenjen pisni sporazum o sodelovanju, in še dva poslanca narodnih manjšin, ki imata ravno tako sklenjen dogovor o sodelovanju z aktualno vlado. To skupno nanese na 47 poslanskih glasov.
PREBERITE ŠE:
Počivalšek (zaenkrat) ne bo dodaten glas koalicije
Ker je ob ponovnem preštevanju postala NSi druga največja stranka vladne koalicije, poleg tega je ravno predsednik državnega zbora Igor Zorčič eden od tistih, ki je zapustil koalicijsko SMC, bodo danes poslanci najprej glasovali o njegovi razrešitvi. V kolikor bo razrešen, je naslednji korak predlog za izvolitev vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata za novega predsednika državnega zbora.
Tako bi na eleganten način ubili dve muhi na en mah, saj bi SMC ohranila obstoječe ministrske resorje, NSi bi pa pridobila simbolno zelo močno funkcijo v predsedniku državnega zbora.
Kljub temu, da se je šušljalo o možnosti, da bi gospodarski minister Zdravko Počivalšek odstopil in bil kandidat za to funkcijo, s čimer bi se vrnil tudi v poslanske klopi in iz državnega zbora odslovil Gregorja Židana, ki je vmes prestopil k socialnim demokratom, pa bo Počivalšek očitno ostal na svojem resorju, ki ga vodi že od leta 2014.
PREBERITE ŠE:
Lahko Zorčič odstopi pred glasovanjem o njegovi razrešitvi?
Predsednik NSi Matej Tonin je namreč že napovedal, da bo novi predsednik državnega zbora Jožef Horvat, a najprej mora 46 poslancev razrešiti Zorčiča. Slednji je namreč po izstopu iz poslanske skupine SMC dejal, da bo o njegovi funkciji odločal državni zbor, kar pomeni, da odstopiti ne namerava.
Pod predlog za njegovo razrešitev, ki so jo včeraj v državni zbor vložili koalicijski poslanci, je podpisanih 38 glasov, a Horvat pravi, da imajo zagotovljenih 46 glasov, namignil pa je tudi, da ni rečeno, da bo to potrebno preverjati dvakrat.
»Še zmeraj obstaja verjetnost, da Zorčič odstopi s funkcije in pravzaprav ne bo potrebno glasovati o njegovi razrešitvi,« je povedal šef poslancev NSi za naš portal. Glede na dejstvo, da za razrešitev Zorčiča oziroma izvolitev Horvata na mesto predsednika državnega zbora koalicija računa tudi na dva glasova poslancev narodnostnih manjšin, pa so se že pojavili očitki, konkretno s strani Marjana Šarca in Luke Mesca, da manjšinska poslanca ne bi smela biti jeziček na tehtnici. »Saj ni rečeno, da bi bila ravno onadva jeziček na tehtnici, ker je glasovanje tajno,« poudarja Horvat.
PREBERITE ŠE:
-
Intervjuji | 0 komentarjev
Horváth: Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko zlorablja za vsakodnevne politične boje in neti sovražno nastrojenost
-
Gospodarstvo | 81 komentarjev
To je pojasnilo Telemacha na očitke o madžarizaciji Prekmurja
-
Gospodarstvo | 59 komentarjev
Horvath odgovarja na očitke: Ta dan za člane madžarske narodnosti ni praznik
-
Gospodarstvo | 50 komentarjev
Pomurski poslanec Horvat svari pred pritiski na otroke in ravnatelje v Prekmurju
-
Gospodarstvo | 20 komentarjev
Ferenc Horvath: Podprl bom mandatarja, če moj glas ne bo odločilen
Ni potrebe po 'iskanju Pucka'
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath, ki se je sicer v preteklosti z Jožefom Horvatom nekajkrat znašel na nasprotnih bregovih zaradi očitkov o madžarizaciji Prekmurja, poudarja, da se še ni odločil, kako bo glasoval, in da je glasovanje tako ali tako tajno.
»Leta 1996 sta manjšinska poslanca omogočila izvolitev Janeza Drnovška in mislim, da imamo vsi poslanci iste pravice, kar nam zagotavlja tudi ustava,« pa odgovarja na očitke, ali je lahko glas manjšinskega poslanca tisti, ki zagotavlja večino.
Pri tem spominja na dogodke konec leta 1996, ko je Drnovšek pri potrjevanju svojega mandatarstva dobil dva glasova poslancev italijanske in madžarske narodne manjšine, pa tudi glas pomurskega poslanca Cirila Pucka, ki je nato zapustil Slovenske krščanske demokrate in prestopil v LDS. Leva sredina je tako z manjšincema in prestopnikom Puckom dobila potrebnih 46 glasov, Drnovšek pa je nato sestavil vlado z LDS, SLS in DeSUS.
Izredna seja, na kateri bodo poslanci obravnavali tudi predlog za imenovanje Tine Žumer za viceguvernerko Banke Slovenije in predlog za imenovanje Anke Čadež za direktorico Agencije za trg vrednostnih papirjev, bo na sporedu pozno popoldne.