Horváth: Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko zlorablja za vsakodnevne politične boje in neti sovražno nastrojenost

Gospod Horváth, leto 2020 je bilo za vse državljane in ves svet drugačno leto. Epidemija koronavirusa je v marsičem spremenila naš način življenja. Kako ste vi doživljali iztekajoče se leto 2020?

V letu 2020 smo se z epidemijo koronavirusa znašli pred največjo preizkušnjo naše generacije. Čez noč smo za obvarovanje življenja in zdravja morali spremeniti naše življenjske navade. Verjetno nam je vsem bilo najtežje odpovedati se druženju s sorodniki in prijatelji, omejiti gibanje na določeno območje, soočiti se z zaprtjem gostiln, frizerskih salonov in številnih drugih dejavnosti, ki so nam bile vedno na dosegu roke. A sem prepričan je to leto bilo tudi obdobje, ko smo se veliko naučili o solidarnosti, sodelovanju, skrbi drug za drugega. 
 

Verjetno tudi o sodelovanju med državami? Na začetku epidemije, spomladi, je namreč na evropski ravni bilo veliko očitkov, da so se države zaprle vase in skoraj pozabile na pomen evropskega sodelovanja in solidarnosti. 

Vsak od nas ve, kaj pomeni imeti dobrega soseda. Soseda, ki ti priskoči na pomoč pri domačih opravilih, soseda, s katerim lahko spiješ jutranjo kavo in poklepetaš o vsakdanjih stvareh. Enako je na ravni držav. Dobri odnosi med sosednjimi državami so izjemnega pomena za boljše življenje ljudi na obeh straneh meja, zato si za tesno in dobro sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko, med obema narodoma, ves čas prizadevam tudi sam.

V času, ko je Sloveniji primanjkovalo zaščitne opreme, je Madžarska priskočila na pomoč Sloveniji z dobavo zaščitne opreme. V okviru tega je madžarska vlada zaščitno opremo podelila tudi Splošni bolnišnici Rakičan. Na mojo pobudo sta se zunanja ministra obeh držav hitro dogovorila o odprtju mejnega prehoda v Prosenjakovcih, ki je prebivalcem na obeh straneh meje olajšal vsakdanje življenje, prav tako pa so se na mojo pobudo nekoliko sprostili določeni ukrepi, med drugim se je uveljavil 30 kilometrski pas na obeh straneh meje za gibanje ljudi. 

Zdi se, da nam je epidemija ušla iz rok, saj imamo podobne ukrepe, kot druge države, a številke še kar vztrajajo na visoki ravni, vsakodnevno nam tudi, kot je dejal minister Gantar, umre »za en avtobus državljanov«. Kaj menite, da delamo narobe? Vi osebno upoštevate ukrepe, uporabljate aplikacijo?

Epidemija koronavirusa nas je postavila v situacijo, s katero se nismo soočili nikoli prej. Pri iskanju rešitev za zaščito ljudi so se države obrnile na zdravstveno stroko, ki je dajala usmeritve in predloge, kako se z nevarnostjo širjenja virusa soočiti na najboljši možni način. Marca smo se dokaj hitro uspešno spopadli s širjenjem virusa, sedaj, v jesensko-zimskem času pa se zdi, da nam umirjanje epidemija predstavlja večji izziv. Že nekaj tednov, kljub zelo ostrim omejitvam, številke ne padajo, zato bi bil morda potreben zelo temeljit razmislek, kje so razlogi za to in ali morda ne potrebujemo drugačnih ukrepov, ki bi varovali zdravje ljudi in sočasno omogočali nekoliko bolj normalno življenje.  

Pri zajezitvi epidemije najbolj pomembna odgovornost slehernega od nas. Sam pri svojem vsakdanjem delu in življenju delam vse, da zaščitim druge in sebe (nošenje maske, redno razkuževanje rok, skrb za imunski sistem,..). Namestil sem si tudi aplikacijo Ostani zdrav. 

Epidemija je spremenila način dela številnih Slovenk in Slovencev. V čem je bilo vaše delo poslanca letos drugačno kot običajno? 

Kot poslanec veliko časa preživim med ljudmi, kjer poslušam njihove ideje, poglede, predloge, težave. Zelo rad se udeležujem številnih dogodkov, ki jih pripravijo različna društva in s tem izkažem poklon njihovemu delu. A letos sem moral, tako kot številni, svoje delo prilagoditi na nove razmere, ki jih je prinesla epidemija. Omejeni so bili tudi sestanki na ministrstvih in z različnimi drugimi organizacijami in posamezniki, s katerimi sodelujem.

Kljub temu sem vesel, da smo uspeli z nekaterimi konkretnimi dogovori, ki so bili želja mojih volivcev- med drugim smo se dogovorili z enim od televizijskih operaterjev za povečanje televizijske sheme z madžarskimi programi, uspeli smo doseči dogovor, da se večji delež, namenjen madžarski samoupravni skupnosti, lahko nameni za investicije,.. Srečanja in usklajevanja so potekala na najvišji politični ravni tako s predstavniki slovenske kot madžarske vlade.

Na čelu PMSNS ste že tretji mandat, lani pa je močno odmevala zgodba o nezdružljivosti funkcije s poslansko, KPK pod vodstvom Štefaneca vas je celo pozvala k odstopu. Kako gledate danes na te očitke? Menite, da ste docela razblinili senco dvoma, ki je padala na vaš mandat poslanca?

Spoštujem delovanje vseh institucij v Sloveniji, pa vendar kot številni državljani tudi sam ne morem biti vedno in popolnoma zadovoljen z načinom njihovega dela ali odločitvami, ki jih sprejemajo. KPK je pogosto sprejemala odločitve, ki so se kasneje na sodiščih izkazale za napačne, so pa pomenile velik poseg v človekovo dostojanstvo. Pri moji zadevi ni šlo in ne gre za nezdružljivost funkcij in tudi sedaj, v praksi, se je pokazalo, da lahko uspešno združujem obe nalogi in na ta način vsem ljudem na narodnostno mešanem območju in v širšem prekmurskem prostoru prinašam nove priložnosti.    
 

Julija ste skupaj s kolegom poslancem italijanske narodne skupnosti z vlado podpisala tudi Dogovor o sodelovanju poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti z Vlado Republike. Kako bo ta dogovor vplival na življenja ljudi na območju madžarske narodne skupnosti? Kakšno je sicer vaše sodelovanje z aktualno vlado, sploh v primerjavi s prejšnjo? Kaj bi denimo izpostavili kot dosežke v vašem dosedanjem mandatu?

Vesel sem, da so predsednik vlade in ministri sprejeli moje predloge, ki so vsebovani v dogovoru in se nanašajo na območje, kjer živi madžarska narodna skupnost, zavedajoč se, da narodnostna politika v 21. stoletju presega zagotavljanje jezikovnih pravic. Naj posebej izpostavim, da sklenjeni Dogovor pomeni dejansko priložnost za vse tukaj živeče prebivalce in ne le za madžarsko narodno skupnost.
 

Gre za zelo pomemben mejnik v zgodovini, saj podpisan dogovor ni le podlaga za izvajanje in zagotavljanje ustavnih pravic avtohtonih narodnih skupnosti, temveč tudi uresničitev konkretnih projektov, kot so pomoč pri izgradnji javnega razvojnega centra v Radmožancih, dodelitev dodatnih sredstev za izvajanje novih vsebin v zavodih, zagotovitev finančne podpore v okviru evropske finančne perspektive, nadaljevanje projekta za dvig usposobljenosti pedagoških delavcev na območjih občin, v katerih živita avtohtoni narodni skupnosti in nadaljevanje programa za razvoj gospodarske osnove avtohtone madžarske narodne skupnosti, začetek izgradnje kolesarskih stez in pešpoti, ustanovitev sklada Pomurje – Porabje za razvoj narodnostno mešanega območja ter ustanovitev zadruge na področju kmetijstva in vinogradništva. 

Dogovor z vsemi projekti in programi pomeni veliko priložnost za razvoj območja, kjer živi madžarska narodna skupnost in veliko priložnost za razvoj celotne regije. Vsak EURO, vsaka investicija, vsak projekt, ki pride v Prekmurje, bodisi s strani Slovenije, bodisi Madžarske ali preko evropskih sredstev pomeni izboljšanje kvalitete življenja vseh Prekmurk in Prekmurcev. Živimo namreč na dokaj majhnem, skupnem prostoru, kjer se naša življenja vsakodnevno močno prepletajo, zato si moramo prizadevati, tako politiki kot vsi ostali, da v regijo pripeljemo čim več dobrih projektov in sredstev za razvoj. Konec koncev bomo na ta način omogočili tudi številnim mladim, ki sedaj zapuščajo regijo, da v njej vidijo priložnost in možnost za svoj osebni uspeh.

Kot poslanec madžarske narodne skupnosti si prizadevam za dobro in konsktruktivno sodelovanje z vsemi vladami, ne glede na politično opcijo, saj le tako lahko zagotovimo, da se bo demografsko zelo ogroženo območje ob meji z Madžarsko razvijalo in omogočalo perspektivo prihodnjim generacijam. Tako moj način dela z različnimi vladami v osnovi ostaja enak, usmerjen v iskanje konkretnih rešitev in projektov, ki smo jih kar nekaj dorekli tako v Šarčevi kot Janševi vladi v dveh letih mojega poslanskega mandata (podpis Dogovora, skupni sklad Pomurje-Porabje,..). 

Po predčasnih volitvah leta 2018, ko je potekalo oblikovanje koalicije, ste dejali, da ne želite biti »jeziček na tehtnici« pri sestavljanju koalicijske vlade. V zadnjem obdobju se vse bolj omenja možnost koalicije ustavnega loka, ki vztrajno išče manjkajoče glasove. Je morda tudi vas že nagovoril Jože P. Damijan in kaj ste mu povedali?

Ne, z gospodom Damijanom na temo sestave nove vlade nisva govorila. Menim, da poslanci narodnih skupnosti nismo tisti odločilni glas, ki bi odločal kdo bo vladal v Sloveniji. Sestava vlad je in mora ostati domena političnih strank, ki nenazadnje nato tudi tvorijo ministrsko ekipo. Sam pa se bom trudil, da bom tudi v prihodnje za dobro Prekmurja in Slovenije konstruktivno sodeloval z vsako vlado.  

Eden izmed očitkov trenutni vladi je tudi domnevno približevanje tako imenovani Višegrajski skupini in oddaljevanje od »jedrne Evrope«. Kako vi gledate na to? Je strašenje z »Orbanovo Madžarsko« pretirano?

Slovenija je dokaj majhna država, zelo izvozno naravnana, zato je za Slovenijo ključno, da ima vzpostavljene dobre odnose tako s sosednjimi državami kot z državami v širšem evropskem in svetovnem prostoru. Sam osebno ne vidim, da bi se Slovenija odločila za povezovanje zgolj z nekaterimi državami, temveč si strateško prizadeva za dobre odnose z vsemi – slovenski politiki in diplomati redno obiskujejo številne evropske in druge države, Slovenija je odprta za investicije iz različnih držav (npr. glavno slovensko letališče je v nemški lasti, velik del slovenskega gospodarstva pa  v hrvaški, srbski, ruski, ameriški lasti). Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko, s katero nas povezujejo gospodarski, kulturni in drugi družbeni interesi nekako zlorablja za vsakodnevne politične boje med parlamentarnimi strankami in s tem na nek način neti neko sovražno nastrojenost, ki v največji meri škodi ljudem na obeh straneh meje. Politika bi morala v tem pogledu biti veliko bolj odgovorna. 

Eden izmed najbolj priljubljenih ukrepov so bili nedvomno turistični boni, ki so letos marsikaterega Slovenca prvič pripeljali v Prekmurju, tudi na območje, kjer živi madžarska narodna skupnost. Kakšne odzive ste zaznali vi?

Prekmurje je zame najlepši košček Slovenije. Naša narodna, etična in verska raznolikost ustvarja edinstvenost, ki se odraža v izjemni kulinariki in kulturi. In ravno to, poleg naravnih lepot, turisti iz drugih koncev Slovenije in drugih držav v Prekmurju najbolj občudujejo. Marsikdo, ki je prvič letos prišel v Prekmurje, je navdušen obljubil, da se bo vrnil. Pomembno je, da se tudi sami zavedamo svojih prednosti in na njih gradimo prepoznavnost in razvoj regije. V prihodnje nas zagotovo čaka še nekaj dela na povezovanju različnih ponudnikov turističnih storitev, s katerim bi kot regija dosegli še večjo turistično prepoznavnost. 

Morda za konec. Kaj želite, da leto 2021 prinese Sloveniji?

Moje najbolj iskrene želje so namenjene temu, da se epidemija umiri in da bomo imeli znova možnost skupnega druženja. Želim, da nas upanje in optimizem nikoli ne zapustita. Bodimo povezani kot skupnost, saj bomo le tako premagali izzive, ki so pred nami.

Vsem želim lepe božične praznike in vse dobro v letu 2021.