Zakaj bi v službi porabili osem ur dnevno, če lahko delo enako – če ne celo bolje – opravimo v zgolj šestih urah ter preostanek časa namenimo družini in prijateljem, osebnostni rasti ali pridobivanju novih znanj?
To vprašanje si zastavljajo v vse več podjetjih po svetu. Tudi v slovenski javnosti je zadnje čase veliko govora o skrajšanju delovnega časa in ponekod so se zgodili celo konkretni premiki. Podjetji Donar in Plastika Skaza sta se na primer že odločili za prehod na šesturni delovnik ob nespremenjeni višini plač.
Prvo podjetje, ki šteje 18 zaposlenih in iz recikliranih materialov izdeluje oblikovalsko dovršeno pohištvo, je zamisel preneslo v resničnost aprila lani. Proizvajalec izdelkov iz umetnih mas za dom in prosti čas pa bo šesturni delovnik za svojih več kot 300 delavcev uvedel z oktobrom, in sicer postopoma, po oddelkih.
Večja učinkovitost in boljši odnosi?
Zagovorniki uvedbe krajšega delovnega časa med prednostmi tovrstne ureditve izpostavljajo pozitiven vpliv na storilnost, družbeno življenje in zdravje, predvsem pa lažje usklajevanje zasebnega in službenega življenja. Vse to naj bi se namreč odražalo tudi na kakovosti opravljenega dela, večjem zadovoljstvu zaposlenih in manjšemu številu bolniških odsotnosti.
Temu po dobrem letu izkušenj pritrjuje tudi vodstvo podjetja Donar, saj po pisanju STA ugotavljajo, da so se odnosi izboljšali in delavci so bolj zadovoljni. Zaposleni so prej doma, imajo manj težav in več časa za družino, posledično pa so v službi bolj natančni.
Toda v splošnem so delodajalci precej skeptični. Opozarjajo na več tveganj oziroma morebitnih negativnih učinkov. Med drugim navajajo možnost povišanja stroškov storitev v primerih, ko je za zagotavljanje opravljenega dela treba povečati število zaposlenih. Prav tako bi po njihovem mnenju zaradi pomanjkanja časa za dokončanje nalog pri zaposlenih lahko prihajalo do večjega občutka preobremenjenosti in težav pri organizaciji izmenskega dela.
Politika o krajšem delovniku še ne razmišlja
V politiki posebnega zanimanja za zakonsko ureditev možnosti šesturnega delavnika vsekakor ni zaznati. Na ministrstvu za delo so za STA povedali, da resnejši socialni dialog med vlado, delodajalci in sindikati o tej temi še ni stekel. Ob tem so poudarili, da je uvedba šesturnega delavnika v prvi vrsti pogojena s samo dejavnostjo delodajalca in načinom opravljanja dela.
Bistveno je vprašanje, ali je vpeljava krajšega delovnega časa sploh možna ob enaki ali celo povečani produktivnosti.
Je zamisel v slabše razvitih in manj produktivnih regijah, kot je Pomurje, torej sploh izvedljiva ali pa je zunaj mehurčka dobičkonosnejših dejavnosti gola utopija?
Pomurska podjetja zadržana
Za mnenje smo prosili vodstva večjih pomurskih podjetij. Zanimalo nas je, kako gledajo na domnevne prednosti uvedbe krajšega, na primer šesturnega delovnika ter kaj so njihovi glavni pomisleki. Predvsem pa smo želeli izvedeti, ali bi v njihovem podjetju kaj takega sploh bilo mogoče.
Novinarska vprašanja smo naslovili na skupno 13 vidnejših podjetij v regiji, a so se na naša poizvedovanja v minulih dveh tednih odzvali le v treh.
V radgonskem podjetju Arcont odgovarjajo, da z zanimanjem spremljajo poskuse skrajšanja delovnega časa pri nas in v tujini ter s tem v zvezi povezane razprave v strokovni in splošni javnosti …
»Vendar si zaradi delovnih procesov in velikosti, z 850 ljudmi težje privoščimo kakršnokoli eksperimentiranje v tej smeri. In potrebujemo več rezultatov in ocen konkretnih vplivov, da bi lahko o tem resneje razmišljali tudi sami. Nedvomno je to lažje v manjših podjetjih drugih panog, kjer delovni proces ni tako intenziven, kot v proizvodni dejavnosti.«
Tudi v podjetju Cleangrad iz Ljutomera uvedba šesturnega delovnika po mnenju pristojnih v njihovem podjetju ne bi bila mogoča – že zaradi nihanj dobav, 'tailor made' rešitev in izvedbe projektov:
»Glede na našo dejavnost in proizvode moramo delovni urnik v proizvodnji in na montaži prilagajati. To pomeni, da se delovni čas prerazporeja celo leto. Imamo tedne, ko so delavci doma, in tedne ko moramo podaljšati delovni čas. Šesturni delovnik lahko mogoče uvedejo proizvodnja podjetja, ki delajo standardne izdelke za široko porabo in na zalogo. Vsak naš projekt je unikat in se moramo zaradi tega prilagajati kupcu, kot tudi drugim izvajalcem na projektu in tako sami ne moremo diktirati roke dobav.«
V radgonskem podjetju Reflex medtem o smiselnosti krajšega delovnika ne razpravljajo, pojasnjujejo pa, da glede na trenutno povpraševanje in še vedno optimistične tržne razmere niso razmišljali o spremembi delovnega časa.
-
Gospodarstvo | 23 komentarjevTo je novi direktor podjetja Arcont
-
Gospodarstvo | 40 komentarjevRegres letos višji, a pomurski delodajalci glede zneska večinoma skrivnostni
-
Gospodarstvo | 0 komentarjevLjutomersko podjetje že deset let uspešno sodeluje s Pfizerjem
Delo se spreminja, se bodo tudi službe?
Krajši delovnik sicer ni edina fleksibilnejša oblika dela, ki danes obljublja lažje usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja. V luči spreminjajočih se delovnih procesov nekateri možnosti vidijo tudi v prilagodljivem urniku dela in v dejavnostih, kjer je to možno, celo v delu od doma.
Je pa zanimivo, da je v času, ko se prebujajo tako zanimive razprave o ustvarjanju ugodnejših delovnih pogojev, še vedno prisotnih veliko preveč zgodb o izkoriščanju delavcev in kršitvah delovnega časa.
