Preverili smo, kako petrovska občina shaja z največjim dolgom v državi in kako je do tega sploh prišlo.
V Pomurju se nahaja glede na število prebivalcev najbolj zadolžena občina v državi. Nezavidljivega naziva se že vrsto let ne more otresti Občina Gornji Petrovci, ki zajema 14 vasi, njeno prebivalstvo pa z odseljevanjem in smrtnostjo hitro kopni.
Še pred dvema letoma je z 2.149 prebivalci beležila 3,8 milijona evrov dolga, vsak občan je torej bil zadolžen za kar 1.762 evrov. Že približno deset let ima blokiran transakcijski račun, pri delovanju in plačevanju tekočih obveznosti pa se tako srečuje s precejšnjimi težavami.
Vnovič zagrozila dražba
Konec januarja je grozila javna dražba občinskega premoženja, z izkupičkom katere naj bi poplačali enega od upnikov, Dvojezično osnovno šolo Prosenjakovci. Ta se je nadejala poplačila več kot dvajset tisoč evrov velik dolga. Dražba je naposled bila preklicana, saj je župan vodstvu dvojezične šole zagotovil, da bo znesek v celoti poravnan.
Razprodaja občinskega premoženja je minulo sredo znova zapretila. A tokrat je na vrata trkalo javno podjetje Eko sklad - zaradi dolga, nastalega s poroštvom za podjetje Pindža. Dražba je občini tudi v tem primeru bila prihranjena.
Kljub zadolženosti urejene razmere
Visok dolg je sicer tudi rezultat dodatnega zadolževanja občine pri državnem proračunu. Kajti občine se po zakonu o financiranju občin za investicije lahko zadolžijo tudi prek zakonske meje, določene v tem zakonu, in brez soglasja ministrstva za finance. Urejene petrovske ceste in gredice tako nikakor ne dajo slutiti, da gre za najbolj zadolženo občino v Sloveniji.
»Recimo, če pogledamo letos urejenost občine, jo lahko primerjamo z vsemi 24 leti za nazaj. Tako da sem na to ponosen. V skladu z veljavno zakonodajo in z vsem, kar poteka v občini, pa se borimo z ozirom na finančna sredstva z možnostjo, da poskrbimo za to, da so proračunski uporabniki normalno servisirani. Res pa je, da imamo določene obveznosti, ki jih tekoče žal ne moremo vseh poplačati, jih pa plačujemo vsako leto na podlagi določenih zneskov, ki so na razpolago,« razlaga župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber.
Velik dolg otežuje investicije, toda župan, ki mu nekateri očitajo nenamensko razporejanje in uporabo sredstev za sofinanciranje investicij, ocenjuje, da je za bistveno poskrbljeno. Kot pojasnjuje, zakonodaja omogoča normalno poslovanje občine, tako da tudi na področju infrastrukture stvari potekajo normalno.
Naglo upadanje prebivalstva
Šlihthuber je bil na županski stolček izvoljen že sedmič in ocenjuje, da so na dobri poti. Kot zagotavlja, bodo v občini ob koncu njegovega mandata »urejene vse zadeve, potrebne za normalno delovanje ter življenje občank in občanov.«
Se pa mnogi ob zajetnem dolgu sprašujejo, kako so stvari sploh prišle tako daleč.
»Zakaj se je dovolilo, da je šlo tako daleč? Da se je šlo v ta dolg? To bi morali že malo prej nehati, ne bi smeli dovoliti tega,« razmišljata zakonca Belec iz Gornjih Petrovcev.
Župan vzroke za zajeten dolg vidi tudi v zakonodaji:
»Tam, kjer število prebivalcev rapidno pada, bi moral v formuli v Zakonu o financiranju občin biti dodaten faktor, ki tem občinam omogoča dodatna finančna sredstva. In to je vsako leto v naši občini več kot 100.000 evrov,« razlaga Šlihthuber in opominja, da v 70 kvadratnih kilometrov veliki občini živi le 2.000 prebivalcev: »Državni zbor kljub našim neštetim predlogom s strani Občine Gornji Petrovci ni popravil te krivice. To je moja edina prošnja, da popravi vsem občinam, kjer število prebivalcev rapidno pada, da jim doda dodatni faktor, ki jim bo omogočil enakopraven razvoj v Republiki Sloveniji po Ustavi Republike Slovenije.«
Zakonske podlage za nadzor ni
V Ministrstvu za finance medtem pojasnjujejo, da se občina za izvrševanje občinskega proračuna v tekočem proračunskem letu lahko zadolži samo s črpanjem posojila doma, za investicije, predvidene v občinskem proračunu.
»Obseg zadolževanja v posameznem proračunskem letu se določi v odloku, s katerim se sprejme občinski proračun. Občina mora pred vsako zadolžitvijo, pri kateri črpanje in odplačilo posojila nista v istem proračunskem letu, pridobiti soglasje ministra, pristojnega za finance.«
Vendar pa Ministrstvo za finance nima zakonske podlage za neposreden nadzor nad zadolževanjem lokalnih skupnosti, poudarjajo:
»Nadzor lahko opravljata Nadzorni odbor občine, kot najvišji nadzorni organ javnih financ na lokalni ravni in Računsko sodišče RS. Ministrstvo za finance pa dejansko zadolženost posamezne občine lahko preverja samo v postopku pridobivanja soglasja za zadolžitev, ko mora občina predložiti predpisano dokumentacijo. V primeru, da Ministrstvo za finance v postopku izdaje soglasja k zadolžitvi občine ugotovi, da občina skupaj z obstoječimi letnimi obveznostmi (glavnice in obresti) in letno obveznostjo predvidene zadolžitve (glavnice in obresti) presega največji obseg možnega zadolževanja občine, ki je določen v 10. b členu Zakona o financiranju občin (ZFO-1), občini zavrne izdajo soglasja k zadolžitvi.«
Ob tem dodajajo, da je Računsko sodišče Republike Slovenije pravilnost poslovanja občine Gornji Petrovci glede zadolževanja revidiralo in občini izdalo negativno mnenje.
