Svet javnega zavoda Pomurske lekarne je vnovič zavrnil predlog ustanoviteljic o delitvi dela presežka med občine, ki zavod upravljajo. Zaradi neupoštevanja ustanoviteljic v soboški občini pripravljajo ostre ukrepe. Lahko Pomurske lekarne doleti ukinitev?
Člani sveta javnega zavoda Pomurske lekarne znova niso podprli predloga Mestne občine Murska Sobota o razdelitvi dela ustvarjenega dobička iz preteklih let. Tega je za štiri milijone evrov, soboška občina pa je predlagala, da bi se med ustanoviteljice razdelila polovica presežka.
Zaradi neupoštevanja volje ustanoviteljic bo Mestna občina Murska Sobota že na današnjem Mestnem svetu obravnavala predlog sklepa o ukrepih zoper Pomurske lekarne. Kako jim bodo ''zažugali''?
Javni zavod presežek prihodkov nad odhodki ne sme razporejati po svoji volji, ampak ga lahko uporabi le za opravljanje in razvoj dejavnosti, če ni z aktom o ustanovitvi določeno drugače. Zakon določa, da lahko javni zavod presežek razporedi le v skladu z zakonom in odločitvijo ustanovitelja. Presežek se torej lahko uporabi za kakršnekoli namene, če ustanovitelj to dovoli.
Zavrnili delitev dobička, a povečali plače
Predlog o delitvi presežka lekarn med občine ustanoviteljice ni bil izglasovan, saj je deset članov glasovalo proti, za pa jih je bilo osem. Svet zavoda je tako predlog o razdelitvi presežka med ustanoviteljice zavrnil že drugič. V začetku leta so že zavrnili predlog o razdelitvi 70 odstotkov presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda, tokrat pa je bila predlagana razdelitev polovice dobička, torej dveh milijonov evrov.
Ob tem, da so člani sveta Pomurskih lekarn zavrnili predlog ustanoviteljic o delitvi presežka, pa so sprejeli sklep o nagradi za direktorja in pomočnika direktorja ter povečanju plače za vse zaposlene.
Spomnimo, letošnja revizija poslovanja Pomurskih lekarn je ugotovila, da so v preteklosti v Pomurskih lekarnah izplačevali nagrade članom sveta zavoda v nasprotju s statutom in nepravilno izvajali javna naročila. Na ta račun naj bi iz lekarn nezakonito odšlo kar 20 milijonov evrov.
Ostra reakcija soboške občine
Zaradi neupoštevanja ustanoviteljic, ki javni zavod upravljajo, je bilo veliko nejevolje prisotne predvsem na soboški občini. Ta tako že na današnji seji mestnega sveta pripravlja ukrepe, ki naj bi utrdile voljo občine, kot ustanoviteljice in upraviteljice javnega zavoda.
Predlog sklepa:
Mestni svet Mestne občine Murska Sobota sprejme Sklep o ukrepih ustanoviteljice – Mestne občine Murska Sobota v zvezi z upravljanjem javnega zavoda Pomurske Lekarne Murska Sobota.
Denar za Soboško jezero
Če ne bo presenečenj, bo danes sprejet sklep predloga, ki svetu javnega zavoda Pomurske lekarne nalaga, naj v določenem roku dvajset dni ponovno obravnava predlog o razdelitvi presežka prihodkov nad odhodki javnega zavoda in ta presežek nameni za sofinanciranje regijskega projekta Soboško jezero – turistično, gospodarsko, športno in kulturno središče regije. Presežek prihodkov nad odhodki naj se v višini 2 milijona evrov nakaže MOMS v roku 15 dni od sprejetja sklepa zavoda.
Predlog sklepa občina utemeljuje na podlagi določil ustanovitvenega akta javnega zavoda Pomurskih lekarn, ki določa, da presežke prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže pri opravljanju svoje dejavnosti kot javne službe, uporablja za opravljanje in razvoj svoje dejavnosti. Nadalje pa odlok določa, da s presežki prihodkov nad odhodki, ki jih zavod doseže izven dejavnosti javne službe razpolaga zavod samostojno, torej tudi za delitev presežkov med ustanoviteljice.
''Svet zavoda je tako kot najvišji organ upravljanja zavoda, v okviru določbe ustanovitvenega akta, upravičen sprejeti odločitev od delitvi presežka prihodkov nad odhodki,'' je še zapisano v obrazložitvi.
Skrajni ukrep: Konec Pomurskih lekarn?
V drugem členu predlaganega sklepa pa bo v primeru sprejetja Mestni svet župana MOMS pooblastil, da v primeru nesprejetja ali nerealizacije sklepa o razdelitvi presežka prihodkov nad odhodki, pristopi k proučitvi reorganizacije lekarniške dejavnosti na območju MOMS ter preuči postopek razdelitve in zavarovanja premoženja mestne občine znotraj Pomurskih lekarn.
To občini, kot ustanoviteljici omogoča 54. člen Zakona o zavodih, ki določa, da zavod preneha, če ustanovitelj sprejme akt o prenehanju zavoda, ker so prenehale potrebe oziroma pogoji za opravljanje dejavnosti, za katero je bil ustanovljen.
Ljubljana raste tudi zaradi dobička javnih zavodov
Za presežke, ki nastajajo iz tržne dejavnosti v lekarnah in tudi drugih javnih zavodih, večina občin, ki so njihove ustanoviteljice, sprejme akte, ki izplačilo presežkov v proračune občin omogočajo. Tako je Mestna občina Ljubljana od leta 2007 v proračun od presežka Lekarne Ljubljana pridobila kar okrog 35 milijonov evrov. Praksa pa je, da tudi drugi javni zavodi, ki jih je ustanovila MOL, delijo presežke z občino.
Pomurske lekarne sicer veljajo za ene najbogatejših po nabranem dobičku. V začetku letošnjega leta je več dobička imela le Lekarna Ljubljana, Pomurske lekarne pa so tako za sabo pustile tudi Lekarne Maribor.
Večina jih dobiček deli
Pomurske lekarne pa veljajo za ene izmed redkih izjem, ki ustvarjenega presežka nad odhodki ne delijo med svoje ustanoviteljice. Kot smo že zapisali, uspešno poslovanje Lekarn Ljubljana s pridom izkorišča ljubljanska občina, ki ji denar od presežka pride še kako prav pri novih investicijah.
Presežke delijo tudi v Mariborskih lekarnah, od katerih je Mestna občina Maribor v zadnjih dveh letih prejela skoraj 1,5 milijona evrov. Ureditev o delitvi presežka poznajo tudi v Lekarni Ormož, Kraških lekarnah, Lekarni Slovenska Bistrici in drugih. Praktično skoraj vsi lekarniški zavodi v Sloveniji presežke prihodkov nad odhodki delijo z občinami, ki so jih ustanovile.
Pomurske lekarne svojega presežka, ki znaša kar štiri milijone evrov, niso delile še nikoli, vprašanje pa je, ali jih bo morebitni sprejem ukrepov murskosoboške občine pripravil do tega, da bodo člani sveta zavoda popustili. V skrajnem primeru pa se lahko obeta tudi konec Pomurskih lekarn na območju Murske Sobote.
