Kmetijsko gospodarstvo Lendava skladu kmetijskih zemljišč vrnilo 2000 hektarjev zemljišč.
Kmetijsko gospodarstvo Lendava je Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije vrnilo 2000 hektarjev zakupljenih državnih zemljišč.
Sklad je leta 2020 odpovedal pogodbo, ker pa v Kmetijskem gospodarstvu Lendava zemljišč niso hoteli vrniti, je vložil tožbo.
Sodba o vrnitvi zemljišč je zdaj pravnomočna. Lastnik Kmetijskega gozdarstva Lendava Jožef Magyar pričakuje srečanje z ministrom.
Spor zaradi uveljavitve arbitražnega sporazuma
Kmetijsko gospodarstvo Lendava in sklad kmetijskih zemljišč sta prišla v spor, potem ko so zemljišča nekaterih kmetov z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma pripadla Hrvaški, Slovenija pa je morala zagotoviti nadomestna zemljišča.
Zakon je določil, da jih mora priskrbeti sklad, lahko tudi z odpovedjo pogodbe zakupniku, ki ima v zakupu več kot sto hektarjev državnih zemljišč. Največji zakupnik na tem območju pa je prav podjetje Kmetijsko gospodarstvo.
»Kaj naj dela kmet brez zemlje?«
Spomladi je po poročanju Dnevnika okrajno sodišče v Lendavi odločilo, da mora Kmetijsko gospodarstvo zemljišča predati. Zato so se pritožili, a je tudi višje sodišče v Mariboru potrdilo sodbo, ki je tako pravnomočna.
Magyar lahko zdaj uporabi le še izredna pravna sredstva, kar je tudi napovedal. Do konca leta namerava tako vložiti zahtevo za revizijo postopka.
»Drugače za naše podjetje ni poti naprej,« je za STA povedal Magyar, ki ima zdaj le še okrog 200 hektarjev obdelovalnih površin.
»Kaj naj dela kmet brez zemlje?« se je vprašal. Kot je pojasnil, ima 35 zaposlenih, enako število traktorjev, šest kombajnov, dve lastni sušilnici in 24.000 ton skladiščnih kapacitet.
Ali gre za podlo politično igro?
Magyar meni, da gre za »podlo politično igro« in da sklad s svojimi dejanji povzroča državi nepopravljivo škodo, saj bo s tem ostalo neobdelanih še več površin.
»Pričakujem srečanje z novim kmetijskim ministrom, predvsem pa me zanima, ali si lahko Slovenija to privošči. Iz teh 2000 hektarjev smo namreč prispevali deset odstotkov tržnih pridelkov za slovensko preskrbo,« je opozoril.
Če politiki ne bodo ukrepali, mu ne preostane drugega kot likvidacija podjetja, je dodal.
Na odgovore sklada kmetijskih zemljišč STA še čaka.