Je demokracija precenjena ali gre za obliko vladavine, ki je najboljša med slabimi?
Ob opazovanju ropanja države ter boja političnih elit za oblast in vpliv se sprašujem, ali je ljudstvo še sploh prisotno na prioritetnem seznamu katerega izmed slovenskih političnih »filantropov«.
Najbrž smo si za stanje krivi tudi sami, saj dogajanje spremljamo nezainteresirano, prav tako je dovolj zgolj nekaj površnih stavkov, da nas politiki prepričajo v svoj prav. Brez dvoma se elite brezsramno redijo, ker ne čutijo nobenega strahu. V kolikor bi bil ta strah prisoten, bi bilo nemoralnih ravnanj bistveno manj. Smo torej Slovenci nezreli za demokracijo ali celo lastno državo?
Pred časom sem bil prisoten v debati, ki je bila podkrepljena z vročim vremenom in nekaj kapljicami hmeljevega napitka, ki skupaj predstavljata dober temelj za manj rezervirano razpravo. »Poglej na Madžarsko in Poljsko ali celo ZDA, kjer napol diktatorji uživajo zavidljivo podporo« me je prepričeval sogovornik.
Čeprav mi Orban ali vodja Poljske v senci (Kaczyński) ne vzbujata prijetnih občutkov, pa jima ne morem očitati vedno bolj uspešnega gospodarstva in dejstva, da brezkompromisno branita interese svojih držav na mednarodnem prizorišču. Interese, ki jih naše pretekle in sedanje garniture niso uspele niti približno zasledovati v primeru arbitraže, kaj šele branjenja gospodarske srebrnine. Pa da ne bo pomote, prej omenjeni voditelji so na oblast prišli na demokratičen način, zato je morebiti poimenovanje »diktator« neupravičeno, celo žaljivo.
Zaključek je bil, da rabimo močno in pošteno osebo, ki bi za določeno obdobje prejela polno moč za očiščenje države. Osebo, ki bi počistila navlako, vzbudila strah pri tistih, ki razmišljajo o bogatenju na plečih šibkejših, vladala učinkovito ter postavila kristalno jasne pravne in moralne postulate obnašanja v naši deželi.
Pošten (prosvetljeni diktator) torej? Mešanje besed diktator in poštenost je nekoliko nenavadno. Tudi v primeru, da bi našli močno osebo visokih moralnih standardov, je v praksi nemogoče, da bi zgolj ena oseba obvladovala vse državne sisteme. Kakor hitro pa je v vladanje vpletenih več »poštenih« oseb, ki pomagajo vodji, pa se možnosti za nečedna ravnanja bistveno povečajo. Težko bi me nekdo prepričal, da v Sloveniji ni dovolj dobrin za vse. Sliši se kičasto, a imamo res dobre predpogoje za kolektivno prosperiteto. Glede na vse, kar so naši predniki preživeli, da bi bilo nam boljše, je prav neverjetno, da leta 2018 sploh upam pomisliti o možnosti, da bi demokracijo zamenjali za takšno ali drugačno avtokratsko obliko vladanja.
Očitno pa nekaj mora biti narobe. Je to, kar imamo danes, res največ, kar lahko dobimo? Dvomim, da je lahko rešitev revolucionarne oblike, bi pa nam dobro dela osebnost z nekaterimi karakteristikami poštenega diktatorja. Se pa moramo vprašati, ali se zavedamo pomena aktivnega državljanstva oziroma dejstva, da prav vsak od nas na takšen ali drugačen način prispeva k izgradnji sistema, v katerem sobivamo. V poletni burleski sestavljanja nove vlade iščem močno osebnost, ki bi nas navdahnila z upanjem v boljšo prihodnost. Trenutno je še ne vidim, mogoče pa je kriva vročina. Upam, da je temu tako.
*Naslovna slika je simbolična.
