Priprave strank pred državnozborskimi volitvami so v polnem teku, kar pomeni, da bomo kmalu zasuti s takšnimi ali drugačnimi sporočili, kjer bo vsaka stranka zagotavljala, da je prava izbira.
Ocenjevanje izhodišč strank pred volitvami je sila nehvaležno in tako ali drugače z vsakim mnenjem trčimo ob stališča drugih. Tudi naslednjih nekaj stavkov predstavlja zgolj subjektivno oceno in ne gojim pričakovanja, da bo vsebina naletela na kdo ve kako pozitiven odziv. Tako pač je, o politiki se radi pogovarjamo, še raje kregamo, medtem pa gre karavana naprej. Komur koli boste oddali svoj glas, pomembno je, da gre za politično skupino, ki v največji meri poudarja vrednote, ki so vam blizu ter pooseblja vašo vizijo prihodnosti Slovenije.
Pa se sprehodimo po jedilnem listu, ki pa lahko v bližnji prihodnosti prinese še kakšno dodatno ponudbo. V obzir sem vzel stranke, ki jih je zaznala februarska raziskava agencije Ninamedia, in sicer v vrstnem redu kot so navedene v tabeli na njihovi spletni strani.
DESUS
Nekako velja pravilo, da brez stranke upokojencev ni vlade. Demografska gibanja gotovo gredo stranki v prid, bi pa bilo pošteno, da stranka, ki poudarja svoj socialni čut, končno prevzame vodenje resorja za delo, družino in socialne zadeve. Na polju zunanjih zadev je prvak stranke (trenutno najbolj spreten slovenski politik) gotovo naredil pozitivne premike glede gospodarske diplomacije, pri najbolj perečem vprašanju arbitraže s sosedo, pa ga ni moč zasipati s hvalospevi. Vprašanje, ki si ga postavljam pa je, ali je DESUS sposoben politično preživeti en mandat v opoziciji?
NSi
Zakaj so tako dolgo čakali z menjavo na čelu stranke? Ni se moč znebiti občutka, da je za potezo vsaj delno kriv Marjan Šarec, ki nagovarja tudi bazo NSi. Če se je menjava že morala zgoditi, bi bilo prav, da so to storili leto dni nazaj, s čimer bi Matej Tonin imel dovolj časa, da nagovori bazo in neopredeljene volivce. Na zadnjih volitvah je imela stranka po mnenju avtorja najbolj kredibilen gospodarski program, ki pa je bil bolj ali manj spregledan. Pričakovati je nadgradnjo omenjenega programa, ki pa ga bo potrebno spretno komunicirati, kar je v morju predvolilnega populizma težka naloga. Nedvomno pa Matej Tonin v danem trenutku veliko tvega, tudi svojo politično prihodnost.
SD
Če bi bile zadnje volitve kak teden pozneje, se Socialni demokrati najbrž ne bi uvrstili v DZ. Zdaj pa stranka uživa zavidljivo podporo. Nekoliko presenetljivo glede na dejstvo, da v Evropi socialne demokracije doživljajo udarec za udarcem, saj preprosto nimajo odgovorov na aktualne izzive. Je to res socialno-demokratska stranka? Na trenutke dobi človek občutek, da se je stranka preprosto vdala populizmu. SD je dobila resno grožnjo v Levici, zato je preteklo iskanje vsebine/identitete vsaj nekoliko razumljivo. Stranka je predstavila določene kadrovske adute, ki lahko pridobijo kakšen odločilen procent ali dva, bo pa moral predsednik stranke izkazati voljo in kompetence za funkcijo, ki pomeni odmik od večnega ministra za kmetijstvo.
SDS
Baza je očitno stabilna. Poskusi odvzema primata na desnici, za zdaj niso uspeli. Se pa postavlja dilema ali je stranka pod vodstvom Janeza Janše še zmožna prevzeti vodenje vlade. Namreč naš sistem praktično onemogoča vladanje ene stranke oz. za sestavo vlade je potrebna koalicija. Je še kdo sploh pripravljen sodelovati s SDS? Gotovo bi se našle stranke, ki bi se ob relativni zmagi SDS sprijaznile z vlogo koalicijskega partnerja, je pa težko verjeti, da bi se v vlogi »šibkejšega« partnerja znašla SDS. Stranka vsakič ponudi konkurenčen program, mora pa biti pozorna, da fokus od vsebine ne preusmeri v prepogosta neproduktivna obračunavanja. Pri kadrovski sestavi moti odsotnost sposobnih kadrov v obliki Romane Jordan ali Žige Turka.
SMC
Miro Cerar je zgolj na podlagi imena zmagal na volitvah. Dosežek, ki je uspel tudi Zoranu Jankoviču. Kot kaže pa bi lahko Stranka modernega centra, za razliko od Pozitivne Slovenije, preživela naslednje volitve. To je kar zavidanja vreden dosežek. Namreč v kolikor stranki uspe ohraniti prisotnost v DZ, lahko v relativnem miru izgradi svojo vsebino, ki bo najbrž temeljila na liberalnih vrednotah in sredinski usmeritvi. Končno bo jasno, kdo so ljudje, ki verjamejo v idejo SMC in kdo je v Miru Cerarju videl zgolj orodje za dosego lastnih sebičnih interesov. Če stranka ne zmaga na volitvah, kar je verjetno, bo zanimivo spremljati ali se lahko Cerar sprijazni s funkcijo, ki je nižja od ranga predsednika vlade. Bo Cerar v tem primeru sploh ostal strankin vodja?
Stranka Alenke Bratušek
Uvrstitev v DZ bi bilo veliko presenečenje. Najbrž pa smo priča zatonu še enega političnega gibanja, ki ni bilo osnovano na trdnih temeljih. Alenka Bratušek je vodila vlado v najbolj turbolentnem obdobju po osamosvojitvi in pri tem prevzela tudi breme zablod predhodnikov. Za razliko od le-teh, je (bo) očitno plačala višjo ceno.
Levica
V začetku je kazalo, da bo (Združena) Levica zradirala konkurenco, v mislih imam SD. Toda z nekaj manevri SD-ja, ki je spretno prevzel posamezne predloge Levice in jih zapakiral v svojo embalažo, se je stranka nekoliko izgubila v povprečju. Gotovo so k temu prispevale tudi nepotrebne notranje razprtije. Luka Mesec je stranko z všečno retoriko in odličnimi nastopi v soočenjih, izstrelil v DZ in podobno je za pričakovati tudi tokrat. Osnovno vodilo Levice mora biti, da predstavi kredibilen volilni program, ki temelji na realnih/izvedljivih predpostavkah, torej odmik od obljub, ki v letu 2018 nimajo realne osnove (levičarski populizem).
Lista Marjana Šarca
Nov igralec na političnem zemljevidu. Nič novega. Kaže, da bo Marjan Šarec še kako zmešal štrene na levem in desnem polu. Nagovarja tako leve kot desne in če ne bo kakšnega večjega škandala, si lahko obeta odličen rezultat. Pri strankah/listah, ki se oblikujejo »na hitro«, obstaja nevarnost, da v svoje vrste (ne)hote zvabijo oportuniste, ki lahko povzročijo ogromno škodo pred in po volitvah. Šarec spretno krmari v odnosih z mediji, počasi pa prihaja trenutek, ko bo moral predstaviti vizijo vodenja države, saj ni izključeno, da bo v prihodnje nosil breme vodenja vlade. Takrat ne bo dovolj poudarjanje tega, kaj vse je narobe (analiza stanja), temveč bo nujno ponuditi konkretne rešitve (vizija).
SLS
Nekoč mogočna stranka počasi odhaja v muzej politične zgodovine. Na cedilu je pustila obsežno volilno bazo, ki bi jo ob resnem vodenju in jasnih vsebinskih izhodiščih, gotovo podpirala še danes. Vprašanje kakšen čudež bi se moral zgoditi, da stranka ponovi dosežek NSi in se ob izpadu iz DZ, vanj ponovno uvrsti. Predlagam, da za mnenje vprašajo starosto slovenske pomladi, ki še danes z bistrim umom šola svoje »naslednike«.
SNS
Stranko je javnomnenjska raziskava ponovno zaznala. Enemu izmed najboljših retorikov med slovenskimi politiki, se morebiti ponuja priložnost za vrnitev. Namreč na krožnike se je vrnila in bo kot kaže kar nekaj časa vztrajala, mejna problematika z južno sosedo. To pa je področje, kjer se prvak stranke odlično znajde. Seveda pa je sposoben ostre puščice usmeriti tudi glede ostalih akutnih problemov s katerimi se država sooča. Če ga TV hiše umestijo v predvolilna soočenja, bo počutje ostalih prisotnih prvakov strank, bistveno slabše.
Do volitev je še nekaj mesecev in že večkrat smo doživeli temeljite obrate v preferencah volilnega telesa. Približno tretjina volivk in volivcev je neopredeljena. Rodi se lahko še kakšna stranka ali gibanje. Trenutno kaže na to, da močnega relativnega zmagovalca ne bo, kar postavlja oblikovanje potencialnih koalicij pred velik izziv. Katere stranke pa naj sestavljajo bodočo koalicijo?
Edi
