V naslednjih tednih bodo v ospredju volitve v Državni zbor, ki skupaj z referendumom o drugem tiru predstavljajo uvod v t.i. super-volilno leto.

Gotovo pa mnogi zrejo nekoliko dlje v prihodnost, ko so na sporedu lokalne volitve, ki morajo med drugim odgovoriti na vprašanje, kakšna je sploh prihodnost slovenskih občin.

Namen prispevka ni streljanje negativnih puščic proti občinam. Vsak občan lahko oblikuje svoje stališče ali slovenska lokalna samouprava, še posebej matična občina, izpolnjuje njegova pričakovanja. Prav gotovo pa občine razmišljajo o svoji prihodnji vlogi. Ta razmislek je predvsem na mestu pri osebah, ki se nameravajo 18. novembra potegovati za županske stolčke. Občine so se v preteklosti zelo osredotočale npr. na izgradnjo komunalne infrastrukture in vodovodnega omrežja, kar gotovo lahko označimo za potrebne investicije. V tem trenutku pa se morajo pripravljati na nove izzive. 

Namreč občina na svojem ozemlju opravlja razvojno funkcijo. Vse občine zasledujejo nepovratna sredstva, po domače evropski denar. Po napovedih že naslednja finančna perspektiva prinaša manj nepovratnih EU sredstev, torej bomo priča še večjemu odmiku od nepovratnih k povratnim sredstvom. Tako bodo morali imeti projekti občin takšno perspektivo, da bodo prinašali denar in sčasoma povrnili vložek EU. Z vidika zasledovanja kvalitetnih in vzdržnih projektov, se lahko to izkaže celo za zelo pozitivno. Sama masa nepovratnih EU sredstev bo manjša tudi zaradi odhoda Združenega kraljestva iz EU. Zapisano pomeni, da se bodo morale občine prilagoditi novim okoliščinam. 

Tiste občine, ki se teh dejstev zavedajo, so že na pravi poti. Pomembno bo vlaganje v znanje zaposlenih v občinskih upravah, kajti snovanje projektov na bazi povratnih sredstev ali na bazi javno-zasebnih partnerstev, zahteva usposobljen kader ter hkrati jasno vizijo razvoja občin, kar pa je odgovornost županov in občinskih svetov. Močna razdrobljenost občin otežuje soočanje z izzivi prihodnosti. Bolj ali manj je jasno, da bodo občine prisiljene sodelovati ena z drugo. Alternativo predstavlja vzpostavitev pokrajin in odprava občin, kar pa najbrž ni v interesu večine le-teh. Saj dejansko ne potrebujemo debate izpred dobrega desetletja, ko se je bolj kot o vsebini, razpravljalo o številu in imenih pokrajin. Če bo v proračunih manj denarja, bi se lahko marsikdo zatekel k dodatni finančni obremenitvi občank in občanov, dvomim pa, da bi davkoplačevalci mirno sprejeli zviševanje zneskov na položnicah.

Še ne dolgo nazaj so bile glasne želje o zmanjševanju števila občin. V tem trenutku niti ni pomembno ali so omenjene želje temeljile na argumentiranih osnovah. Vse bolj pa se zdi, da občine brez vizije in sposobnosti kvalitetnega preskoka pri opravljanju razvojnih nalog, nimajo možnosti za preživetje. Ne bodo preživele niti kot spalna naselja.

Edi

S spleta

Komentarji (5)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
volitve098 (nepreverjen)

S štero občino de murska Sobota sodelovala?

kodiak (nepreverjen)

Lendavsko!
Fusbal je fusbal.

as5 (nepreverjen)

to je bilo jasno vse od začetka drobljenja občin, kjer ni vizionarja na čelu občine z jasnimi cilji se bo oziroma se je čas ustavil...

DESNI KOMUNIST (nepreverjen)

Ukiniti 80 % občin pa bo razvoj stekel !

Narobe svet (nepreverjen)

Škoda, da ni kolumna objavljena nekaj ur pozneje. Vsebina in način ustrezata prvemu aprilu. Pa v uteho, tudi večina ostalih "udarnih" prispevkov tudi.

Starejše novice