Takšen je bil naslov petkove okrogle mize Območne organizacije Socialnih demokratov pod vodstvom Dejana Židana.
V razpravi o problematiki Evropske unije so na povabilo stranke SD sodelovali tudi Tanja Fajon, poslanka Evropskega parlamenta, diplomat Peter Bekeš in poslanec Evropskega parlamenta Lojze Peterle. V zadnjem času poteka veliko razprav na temo problematike Evropske unije, o možnostih nastanka »novih Grčij«, njenem možnem razpadu in kje se Slovenija znajde v vsem tem, so ugotovili udeleženci.
Rešitev v vzpostavitvi bančne unije?
O prihodnosti Evropske unije pa so prejšnji teden navsezadnje govorili tudi tudi v Evropskem parlamentu. Kot je na okrogli mizi pojasnila evropska poslanka Tanja Fajon, imamo skupno evrsko denarno enoto, nimamo pa vzpostavljenega sistema, kako dejansko zavarovati naše skupne finančne trge. “Vse gre v smeri, da če želimo da Evropska unija preživi, rabimo močnejše politično povezovanje. Pojavlja se potreba po vzpostavitvi bančne unije,” pove Fajonova, ki meni, da evropska centralna banka sama ne more reševati (vseh) naših težav. Pri tem dodaja, da kljub situaciji ostaja optimistka in misli, da druge rešitve za nas ni. "Evropska unija, države, ki smo skupaj, smo skupaj zato da smo močnejše. Vsaka država zase bomo zagotovo nemočni." Graditi bi bilo treba na novem zaupanju, na solidarnost med revnimi in bogatimi državami, še zaključuje.
“Za nastalo situacijo smo si krivi sami”
"Do tega, v čemer smo, smo prišli po lastni zaslugi, in dajem relativno majhno težo svetovni oz. globalni krizi. Dejstvo je, da v tej isti krizi v isti evropski zvezi gre Nemčiji, Švedski, Poljski in tudi Avstriji v redu. Postavlja pa se vprašanje, zakaj enim gre drugim, pa ne gre," pojasnjuje evro poslanec Lojze Peterle, ki dodaja, da je do krize prišlo “zaradi nespoštovanja lastnih pravil igre”. Če bi se držali enotnih pravil igre po celotni evropski zvezi, vključno z Grčijo, potem do teh problemov ne bi prišlo, je oster Peterle. Ta izpostavlja, da bo treba na novo premislit temeljno idejo evropske zveze, pri čemer meni, da Evropska zveza kot taka ne bo razpadla, je pa vseeno po njegovem dobro, da o tej varianti govorimo, da bi se bolje zavedali, kaj bi pomenilo, če bi ta projekt razpadel. “Razpad tega projekta oz. ustroja bi pomenil težko popravljive posledice na globalni ravni," pove Peterle, ki ga Fajonova dopolni, da lahko skupaj preživimo le, če bomo imeli prave voditelje in ideje.
V EU zaskrbljeni nad Slovenijo, ki nima jasnega cilja
V Evropskem parlamentu so se po besedah navzočih na petkovi okrogli mizi postavljala vprašanja, kako resna je situacija za Slovenijo, in ali bo slednja zares zaprosila za pomoč ter ali smo na robu bankrota. Po mnenju Fajonove bi se morali v Sloveniji javno pogovarjat o tem, kje vidimo Slovenijo v Evropski uniji in da povemo, kaj sploh želimo. "Pred leti smo bili zgledna država, šli smo prvi v evrsko območje, zelo hitro smo odpravili meje, vedno so govorili, da smo najboljši učenci, prvi na čolnu, bili smo vzgled vsem, ki so v tistem obdobju vstopali v Evropsko unijo. Danes to ni več tako, danes nam postavljajo vprašanja, kaj se je zgodilo z nami, ali nam gre res slabo, kaj je narobe, ali ne vemo več kaj bi radi." Fajonova meni, da je pri nas največji problem pomanjkanje komunikacije, ne znamo si pomagati, vsak gleda samo še nase, prav tako pa nas pesti pomanjkanje jasnega skupnega cilja, v katero smer plujemo. Če gre enemu dobro, bomo naredili vse, da ga uničimo - če v tujini naredimo dobre kadre, jih doma ne bomo znali porabiti, ker nam bodo škodovali, še sklene evropska poslanka.
