Donacija, ki ne stanjša vaše denarnice: Društva v boj za milijone iz dohodnine

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Obdavčeni so vsi dohodki, razen tisti, ki se ne štejejo za dohodke po zakonu o dohodnini, kot so dediščine ali dobitki od iger na srečo, in tisti, ki so po navedenem zakonu oproščeni plačila dohodnine, med njimi otroški dodatek, dodatek za veliko družino, pa tudi določene pomoči in subvencije.

Dohodnino na letni ravni ugotovi davčni organ z odločbo. V letno davčno osnovo se vštevajo dohodki, od katerih je bila med letom plačana akontacija dohodnine, pri čemer se ta akontacija odšteje od odmerjene dohodnine na letni ravni. 

Pri tem lahko davčni zavezanec zahteva, da se 0,5 odstotka, če bo sprejet PKP7 do en odstotek dohodnine, odmerjene po zakonu o dohodnini od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje splošnokoristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov.

Še nekaj časa imate na voljo

Upravičenci, katerim je mogoče nameniti del dohodnine, so objavljeni na seznamu, z imenom oziroma nazivom upravičencev in davčno številko, na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni od 0,1 odstotka, 0,2 odstotka, 0,3 odstotka, 0,4 odstotka ali 0,5 odstotka dohodnine, seštevek vseh pa ne sme presegati 0,5 odstotka dohodnine, poudarjajo na Finančni upravi.

Svoj del dohodnine lahko namenite različnih društvom, davčni organ pa upošteva samo veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve. Svojo zahtevo tako morate oddati do vključno z 31. decembrom.

Obrazec za namenitev dela dohodnine lahko oddate elektronsko preko storitev elektronskega poslovanja FURS eDavki, osebno ali po pošti pri pristojnem finančnem uradu.

Na seznamu društev tudi številna pomurska

Sredstva iz namenitve dohodnine se zelo razpršijo, saj gre v prvi vrsti za instrument podpore lokalnim nevladnim organizacijam. Posamezniki z njim podpirajo svoja lokalna gasilska, športna, kulturna društva. Kot je razvidno iz podatkov krovne mreže slovenskih nevladnih organizacij (CNVOS), je denimo lani od vseh upravičenih organizacij kar 1.229 ostalo brez ene same donacije, pri tem pa so nevladne organizacije prejele več kot 94 odstotkov vseh doniranih sredstev oziroma 4,7 milijona evrov.  

Lani je sicer od okoli 5500 upravičencev prejelo 496.363 donacij v višini 5,4 milijona evra.  Na prvem mestu po številu donacij je društvo Rdeči nosi, sledijo Slovenska karitas, pa sklad05, Zveza prijateljev mladine, Hospic, Sonček in Mačja hiša. Zanimivo, med prvo petnajsterico najdemo tudi Društvo za zaščito živali Pomurja, ki je prejelo 2.524 donacij v skupni višini več kot 25 tisoč evrov.

Denar lahko posamezniki namenijo tudi marsikateremu mariborskemu ali okoliškemu društvu. Na seznamu so tako številna športa, kulturna, dobrodelna in prostočasna društva, pa društva za zaščito živali, društva za starejše, različnih družbeno ogroženih skupin in podobno.

Vsa društva najdete na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije.

Nevladniki na nogah zaradi načrtovane ukinitve sklada

V zadnjih dneh je javnost in nevladnike razburil člen v PKP7, ki ukinja sklad za nevladne organizacije vzpostavljen v letu 2018. V ta sklad se namreč steka del dohodnine, ki ga fizične osebe ne namenijo nikomur, gre za znesek, ki na letni ravni predstavlja okoli 5 milijonov evrov.

Navedeni sklad pa predstavlja sistemski način financiranja nevladnih organizacij, saj ravno ta sredstva preko razpisov nameni vladnim organizacijam. 

Po navedbah CNVOS bi z ukinitvijo sklada "kratko potegnile manjše lokalne organizacije, ki že zaradi maloštevilnih lokalnih podpornikov nikoli ne bodo videle večjih zneskov. In seveda organizacije, ki se ukvarjajo z »manj priljubljenimi« težavami, na primer brezdomstvom in odvisnostjo." 

Predlagatelj 'spornega' člena Ivan Simič

Predlagatelj dviga odstotka dohodnine in hkratne ukinitve omenjenega sklada je sicer bil Ivan Simič, ki je na svojem blogu obrazložil namen predloga. 

"Za ta predlog ni kriv ne Janez Janša in ne SDS, temveč jaz - Ivan Simič, predsednik Strateškega sveta in oseba, ki ni član nobene politične stranke. Namen tega predloga je bil le eden, da bi vse nevladne organizacije prejele dvakrat več sredstev iz namenjene dohodnine in da bi se opozorile na to, da je na razpolago še dodatnih 5 milijonov nerazporejene dohodnine, katero si sedaj deli 19,27 % (5.394 od 27.994) iznajdljivih nevladnih organizacij," je med drugim zapisal na svojem blogu, ki si ga lahko preberete na naslednji povezavi.

Glede na medijsko neodobravanje in pogrom pa so že v SMC in NSi napovedali, da bodo predlagali črtanje člena, ki določa sporno ukinitev sklada. Potrebno je pa seveda tudi poudariti, da to ni edini vir financiranja za nevladne organizacije, saj jim pri izvajanju svojih dejavnostih pomagajo tudi občine in druga ministrstva.