V Beogradu po mirnem študentskem protestu spopadi s policijo.
V Beogradu so v soboto zvečer po mirnem študentskem protestnem shodu na trgu Slavija, ki so se ga udeležili deset tisoči ljudje iz vse Srbije in zahtevali predčasne volitve ter demokratizacijo države, izbruhnili spopadi s policijo. Ta je posredovala v bližini Pionirskega parka, kjer so se zbrali privrženci predsednika Aleksandra Vučića.
Protest na trgu Slavija se je okoli 20. ure mirno končal, nato pa so se posamezne skupine protestnikov, med njimi so bili nekateri zamaskirani, spopadle s policijo, ki je varovala shod Vučićevih privržencev, ki je potekal hkrati, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Vučić protestnike pozval k dialogu
Vučić, ki je danes začel obisk na Kitajskem, je na Instagramu zapisal, da protestniki niso razgrnili svojega načrta, temveč so le pokazali svojo nasilno naravo. »Po nasilju na beograjskih ulicah jih še enkrat pozivam k dialogu in upam, da bodo razumeli, da državljani Srbije ne mislijo enako kot oni,« je zapisal Vučić.
Notranji minister Ivica Dačić pa je sporočil, da so bili policisti napadeni okoli 20 minut čez 20. uro. Po napadu so pridržali 23 ljudi.
Različne ocene o številu udeležencev
Srbsko notranje ministrstvo je ocenilo, da se je sobotnega shoda udeležilo 34.000 ljudi, medtem ko so organizatorji navajali, da jih je bilo več kot 100.000.
S kampanjo želijo študenti, ki so na čelu protestnega gibanja, spodbuditi predsednika Aleksandra Vučića k razpisu predčasnih volitev. Vučić je v četrtek namignil, da bi lahko potekale jeseni.
Pred protesti ustavili železniški promet
Pred protesti so v Srbiji v soboto ustavili železniški promet, potem ko naj bi pristojni prejeli anonimno grožnjo o podtaknjenih eksplozivnih napravah. V preteklosti se je sicer dvakrat zgodilo, da je srbska vlada v dneh, ko so bili načrtovani veliki študentski protesti, ustavila železniški promet.
Protesti prerasli v širše nezadovoljstvo
Protesti so Srbijo zajeli po padcu nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024, v katerem je umrlo 16 ljudi. Protestniki so na shodih in pohodih sprva zahtevali kaznovanje odgovornih za nesrečo, pozneje pa so protesti prerasli v izražanje jeze zaradi sistemske korupcije in represije, omejevanja svobode medijev in vladavine prava.
