Prekmurec zadolžen za debirokratizacijo države: Mnogi sovražijo samo zato, ker pač morajo nekoga sovražiti

Zakaj ste se odločili, da sprejmete tako odgovorno vlogo? 

To vlogo sem prevzel predvsem zaradi tega, ker želim, da bi odpravili čim več birokratskih ovir, ki dušijo gospodarstvo in posameznike ter jim povzročajo nepotrebne ovire oziroma težave. Do sedaj sem že nekajkrat dokazal, da znam odpravljati birokratske ovire in upam, da jih bomo tudi tokrat uspeli odpraviti čim več. 

Koliko članov pravzaprav šteje starateški svet za debirokratizacijo?

Strateški svet za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju šteje osem članov. Na prvi seji smo ustanovili še tri ožje delovne skupine za vsako od prej navedenih področij, ki skupaj štejejo 34 članov. Vključeni so tako predstavniki pristojnih ministrstev, kot tudi predstavniki gospodarstva, kot so GZS, OZS, SBC, informatiki, Davčno svetovalna zbornica Slovenije, Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije, AmCham in predstavniki občin.

Kaj konkretno bo vaša poglavitna naloga?

Poskušali bomo odpraviti čim več ovir na teh področjih. Ne želim napovedovati, kaj bodo naši prvi predlogi, toda ocenjujem, da bodo olajšali poslovanje uporabnikom.

V javnosti velja prepričanje, da je Slovenija prežeta z birokracijo. Se strinjate s to oceno? Kje vidite največ rezerve? 

V Sloveniji je kar nekaj birokratskih ovir in mnoge so nepotrebne. Ne bi želel trditi, da je Slovenija prežeta z birokracijo. Vsaka država ima svoja pravila, ki so lahko birokratska ali pa ne. Veliko je odvisno tudi od kulture obnašanja državljanov. Menim, da imamo kar nekaj neživljenjskih predpisov, ki otežujejo poslovanje subjektov. Veliko birokratskih ovir je tudi posledica strahu državnih uradnikov, da ne bi naredili kaj narobe. Imamo pa tudi primere, ko se birokratske ovire ustvarjajo zaradi osebnega odnosa državnega uradnika do določene zadeve. 

Imate zastavljeno časovnico, do kdaj bi morali biti vidni prvi rezultati? Kako debirokratizacija dejansko deluje v praksi? 

Nimamo posebne časovnice, toda sestava strateškega sveta in ožjih skupin kaže na to, da si želimo čimprejšnje izboljšave. Obstoječi predpisi se bodo dopolnili, spremenili ali ukinili. Cilj je poenostavitev postopkov, se pa zavedamo, da bo lahko prišlo do nasprotovanj pri posameznih predlogih.

Sodelovali ste pri pripravi protikorona paketov. Gre za obsežne zakone, toda predvsem v turizmu je bilo slišati, da so si v zadnjem paketu želeli podaljšanje ukrepa čakanja na delo vse do konca leta. Zakaj do tega ni prišlo?

Moje osebno mnenje je, da se moramo čim prej vrniti na delo, povečati aktivnosti in predvsem vnesti več optimizma v naše delo. Verjamem, da bi bilo bolje, če bi država ukrepe podaljšala do konca leta, toda to ne bi bilo dobro za ponovni zagon gospodarstva. Reši nas le delo. Trdo delo. Čim prej se moramo vrniti v stare tirnice.

Kaj bo Ivan Simič počel po debirokratizaciji Slovenije? Se boste vrnili nazaj v lastno podjetje, ali imate ambicijo za novo funkcijo v državni upravi?

Nikamor se ne bom vračal, saj sem še zmeraj zaposlen v svojem podjetju in še zmeraj delam v svojem podjetju. Delo na debirokratizaciji je dodatno delo. Razlika je le v tem, da je moj delovnik prej znašal v povprečju 12 ur, sedaj pa še več. V to so vključene tudi sobote, nedelje in prazniki. Tako pač je, to sem si izbral in s tem živim. Zmeraj sem se sam preživljal. Delo mi je bilo zmeraj izziv. Imam več podjetij, v katerih je dvanajst zaposlenih, ki se ukvarjajo z davčnim svetovanjem, računovodstvom, organizacijo izobraževanj, imamo davčno akademijo in izgrajeno franšizno skupino računovodskih servisov po celi Sloveniji. Ker mi debirokratizacija leži in ker je povabilo prišlo od predsednika vlade, nisem mogel reči ne. Delo za državo štejem kot prenašanje mojega znanja in izkušenj v delo države. Da so spremembe možne sem dokazal že v času, ko sem bil direktor Dursa. Takrat smo najprej uvedli predizpolnjene dohodninske napovedi, pa nato informativni izračun dohodnine, ukinili plačevanje upravne takse v davčnih zadevah, poenostavili druge postopke in spremenili odnos davčnih uradnikov do davkoplačevalcev. Ko sem bil leta 2013 direktor srbske davčne uprave smo v enajstih mesecih uvedli tako velike spremembe, da sem konec leta prejel nagrado reformator leta v srbski državni upravi.

Na družbenem omrežju Twitter ste veljali za spoštljivega in pronicljivega 'tviteraša'. Zakaj ste se odločili, da več ne boste prisotni na tem družbenem omrežju, ki je priljubljeno tudi med politiki in visokimi funkcionarji? 

Razlogov je več, toda glavni je ta, da ne prenašam sovražnosti med posamezniki, ki je na tviterju vse bolj prisotna. Ko bereš vse tiste zapise, nehote postaneš slabe volje, kar pa ni dobro. Življenje je prekratko za takšne zadeve in zaradi tega ne razumem vse tiste negativce, ki so prisotni na tviterju. Z mojimi zapisi sem poskušal vplivati na posameznike, da bi se sovražnost zmanjšala, toda ni šlo. Imam občutek, da mnogi sovražijo samo zato, ker pač morajo nekoga sovražiti. Škoda. Smo majhna država z velikim potencialom, kar ne znamo in ne moremo izkoristiti predvsem zaradi nasprotnikov, ki nasprotujejo samo zato, da nasprotujejo. Na koncu pa sta mi tudi sinova predlagala, da je bolje, da zapustim tviter. Priznam, da mi je sedaj bolje. Na splošno ne berem oziroma ne želim brati slabih novic.