Slika je simbolična.
Manj hospitalizacij zaradi astme in možganske kapi, a več samomorov in debelosti.

V letu 2021 SO zabeležili najnižje število hospitaliziranih otrok zaradi astme v petih letih, zabeležili pa so tudi manj možganskih kapi in z alkoholom povezanih bolezni.

Po obdobju izboljšanja pa je ponovno zraslo število samomorov, novih primerov raka in otroške debelosti, kažejo posodobljeni podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje o zdravju prebivalcev v občinah.

Primerov hospitalizacije zaradi astme je pri otrocih za več kot petino manj kot leta 2020, vrednosti kazalnika hospitalizacije otrok zaradi astme pa so izboljšale v kar 136 občinah.

Prav tako so zabeležili nižjo stopnjo poškodovanih v prometnih nesrečah, znižal pa se je tudi delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, so zapisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Porast duševnih težav

Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja števila prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav so predlani zabeležili njihov porast, in sicer za dva odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Na Nacionalnem inštituti za javno zdravje sicer pojasnjujejo, da je na kazalnike zdravja tudi v predlanskem letu vplivala pandemija, čeprav v manjši meri kot leta 2020.

Nadaljuje se tudi rast števila novih primerov raka, predvsem pljučnega raka in raka dojke, pri čemer je pojavnost obeh narasla za okoli dva odstotka v primerjavi z letom 2020.

Se je pa zmanjšala pojavnost raka debelega črevesa in danke, prav tako za približno dva odstotka.

Podaljšalo se je tudi trajanje bolniške odsotnosti

Opazili so tudi porast števila prejemnikov zdravil proti strjevanju krvi, prav tako pa se je navzgor ponovno obrnila krivulja prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni.

Ta se je po rahlem padcu v letu 2020 vrnila k dolgoletnemu trendu povečevanja. Po večletni rasti pa se je zmanjšalo število zlomov kolka, ki je padlo pod raven iz leta 2016.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ob tem opozarjajo, da že osmo leto zapored narašča bolniška odsotnost. Ta se je v povprečju zvišala s 13 na 19 dni nezmožnosti za delo na zaposlenega prebivalca.

Predlani se je v primerjavi z letom 2020 v 140 občinah trajanje bolniške odsotnosti podaljšalo, pri čemer je 127 občin nad slovenskim povprečjem.

V 109 občinah se poslabšale vrednosti telesnih zmogljivosti otrok

Poudarjajo tudi, da so po pričakovanjih zaznali izrazito poslabšanje tudi pri podatkih športnega kartona šoloobveznih otrok. V letu 2021 so se vrednosti telesnih zmogljivosti otrok poslabšale v 109 občinah. Kazalnik prekomerne prehranjenosti šolskih otrok pa se je poslabšal za dobre tri odstotke.

Nekoliko pa so se izboljšali kazalniki presejalnih programov Zora in Dora. V programu Zora se je udeležba dvignila za tri odstotne točke in presegla 70 odstotkov vseh žensk, potem ko je v letu 2020 padla pod to mejo.

V programu Dora se je udeležba zvišala za dve odstotni točki in dosegla 78 odstotkov, kar je največ izmed vseh državnih presejalnih programov za raka v Sloveniji.

Kazalnik presejalnega programa Svit za odkrivanje raka debelega črevesa in danke pa je že drugo leto zapored zabeležil nižjo udeležbo.

V primerjavi z letom 2020 se je predlani sodelovanje v programu zmanjšalo za eno odstotno točko in znaša približno 63 odstotkov, kar odstopa od postopnega trenda rasti odzivnosti od začetka programa, so še sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Komentarji (7)

Indonesia (ni preverjeno)

evo ka nam je napravo slab standard in covid!

truster (ni preverjeno)

Živel mcdonalds, sladke pijače in podobna sranja.... pa serimo vsi fkuper zdaj še enkrat po zdravi prehrani.
Lejko pa idemo na baklone pa zaploskamo vsen majmunon keri se navdušujejo nad ameriko pa njihovin way of life.
Do leta 91 je bil v šoli v vseh oddelkih osnovne šole v enon letniki mogoče kakšne malo bole debeli, dva ali trije so že bili atrakcija.... zdaj pa od 20 učencov v razredi več kak polovica zamaščenih in razpleznjenih manjakov.
Pa nej mi zdaj o nekšon nizkon standardi pa podobnih sranjih, ka če bi to držalo bi se v Albaniji in Moldaviji lidje razpočili od debelosti, ka ne gučin o Afriki. Pa je nej tak.
Način življenja je kriv in slaba hrana s kero nas pitajo na sakšon koraki.

čarni vrag (ni preverjeno)

Včera san čul od ene kolegice, ka v eni šoli morajo pripraviti 28 dietnih menijev. Zna što kaj o teh dietah za deco. Meni so zdi to neverjetno.

Silvijopolkec (ni preverjeno)

država kriva da ljudje zapadejo v duševne stiske, ker ni ne dela ne plač ne nič. upam da se bodo vsi naši politiki cvrli v peklu, zato molim ekstra vsak dan.

blekota (ni preverjeno)

Ja itak, država je kriva ka so vsi McDonaldsi pa drugi takšni obrati vedno puni. Pa ka se v gostilnaj strežejo najbole burgeri pa ostala nezdrava hrana.
In ja, država je kriva za to ka si lidje ne vejo poiskati službe, če glih iz dneva v den poslušamo kak na vseh nivojih in v vseh branžah primanjkuje delavcov.
Ali če si nesposoben in debeli je najlažje kriviti državo.

In reply to by Silvijopolkec (ni preverjeno)

grbanj (ni preverjeno)

Nič čudnega da se bolniške povečujejo ,če pa rabiš ortopeda in si narpčen leta 2025 in do tedaj boš na bolnški če te recimo noga boli in ne zmoreš delat .

Aleš1960 (ni preverjeno)

Nejso vse krive Mcdolandse pa to. Cele život san se boro z kg, pa san toga nikole nej đo. Šunke, pohano, pomfri pa ostale prekmurske dobrote so me tau napravile. Če poglednete ge je največ rakov pa ostaleh srčno žilnih bolezni... Seveda prinas. Lidje pazte se, ka van nede žao najlepa lejta san debeli bio pa ta dao.

Starejše novice