V Pomurju debel vsak četrti človek, problem z debelostjo že pri osnovnošolcih

Po podatkih raziskave Z zdravjem povezan življenjski slog, ki je bila izvedena s strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije v letu 2020, se v Sloveniji več kot 48 odstotkov moških in več kot 29 odstotkov žensk sooča s čezmerno telesno težo. 

Glede debelosti regionalno najbolj izstopajo Pomurje, Posavje in Jugovzhodna Slovenija.

Največ prebivalcev s čezmerno telesno maso je starih med 55 in 64 let, največ debelih pa med 65 in 74 let. V Pomurski regiji ima prekomerno telesno maso kar 40,2 odstotka prebivalcev, debelih pa je jih kar 25,7 odstotka. 

Prekomerna telesna teža problem že pri otrocih, največ debelih prav na severovzhodu Slovenije

Prekomerna telesna teža in debelost se v zadnjih letih vse pogosteje pojavljata že pri otrocih v osnovni šoli. Po podatkih Slofit ima neustrezno telesno težo 8,7 odstotka osnovnošolcev. 

Severovzhod Slovenije izstopa tudi po debelosti osnovnošolcev. V Pomurju jih je s prekomerno telesno težo kar 12,7 odstotka, kar je največ v celotni Sloveniji.

Pomurju sledita Posavska in Zasavska regija, najmanj osnovnošolcev s prekomerno telesno težo pa je v Osrednjeslovenski regiji.

Prekomerno telesno težo v Pomurju ima kar 14,4 odstotka osnovnošolcev moškega spola, kar pomeni, da ima skoraj vsak sedmi osnovnošolec prekomerno telesno težo.

Že v osnovnih šolah težave z zamaščenostjo jeter in sladkorno boleznijo

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se otroci že v osnovnih šolah srečujejo z boleznimi, ki so posledica debelosti in jih v preteklosti pri otrocih nismo poznali: »To so zamaščenost jeter, sladkorna bolezen tipa 2, povišani lipidi, holesterol in druge.«

Na NIJZ si prizadevajo, da bi prispevali k spremembi debelilnega prehranskega okolja, v katerem se otroci nezdravo prehranjujejo zaradi velike ponudbe mastnih in sladkih živil, ki se tržijo tako v realnem kot digitalnem svetu.

Za ocenjevanje prekomerne telesne teže se najpogosteje uporablja indeks telesne mase

Za grobo ocenjevanje prekomerne telesne teže v populaciji sicer uporabljamo indeks telesne mase, ki pa je za oceno stanja pri posamezniku premalo natančen.

Indeks telesne mase je razmerje med telesno maso in kvadratom telesne višine. Stanje hranjenosti se glede na indeks telesne mase deli v šest kategorij:

• Do 18,4: podhranjenost,
• od 18,5 do 24,9: normalna hranjenost,
• od 25,0 do 29,9: čezmerna hranjenost,
• od 30,0 do 34,9: debelost I. stopnje,
• od 35,0 do 39,9: debelost II. stopnje,
• 40 in več: izredna debelost III. stopnje.

Prekomerna telesna teža in debelost sta opredeljeni kot prekomerno kopičenje telesne maščobe v telesu, kar lahko poslabša zdravje, do česar pride največkrat zaradi prevelikega energijskega vnosa na eni in premajhne porabe energije za gibanje na drugi strani, še pojasnjujejo na NIJZ

»Bolj uporabne so primerjave z rastnimi krivuljami, pri katerih pediater v okviru rednih pregledov sledi razvoj otroka in odstopanja od pričakovanega prehranskega statusa med rastjo in razvojem.

Pri oceni prehranskega statusa posameznika ugotavljamo, kakšna je sestava telesa in kakšno je razmerje med pusto mišično maso (katere pomemben del je mišičnina) in maščobno maso,« so za Sobotainfo pojasnili iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.