Danes praznujemo Dan samostojnosti in enotnosti, ko obeležujemo razglasitev rezultatov plebiscita, na katerem smo se Slovenci skorajda soglasno odločili za samostojno državo.
PREBERITE ŠE:
Na današnji dan, pred 30. leti, so v slovenski skupščini uradno razglasili rezultate plebiscita, kjer je kar 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev oziroma 95 odstotkov volivcev, ki so se udeležili plebiscita, pritrdilo vprašanju: "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?"
Zgodovinski odločitvi je sledil proces osamosvojitve, do katere je formalno prišlo 25. junija 1991, ko sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije.
Ob častitljivi obletnici plebiscitarne odločitve, smo pomurske poslance povprašali, kako gledajo na dogodke izpred 30-ih let danes, ko se zdi, da sta družba in politika povsem razklani, sploh v luči nepojmljive epidemije.
Čas enotnosti slovenskega naroda, ki bi ga morali večkrat začutiti
Svoja razmišljanja sta nam posredovala Jožef Horvat (NSi) in Dejan Židan (SD), ki se oba s ponosom spominjata takratnih dogodkov in opozarjate na izzive prihodnosti.
"Čas plebiscita o samostojnosti Slovenije je bil čas, ko nas je razganjalo od nacionalnega ponosa, ko smo po tisočletnih sanjah bili najbliže Prešernovi domovinski ideji: ''kjer nje sinovi si prosto voljo vero in postave.'' To je bil čas visoke politične kulture, enotnosti slovenskega naroda, kar pa ne moremo trditi za takratne politične stranke. Za podporo samostojnosti Slovenije so pred plebiscitom nagovarjale predvsem stranke koalicije DEMOS. Podobno velja, da so ključni osamosvojitveni zakoni bili sprejeti s pičlo večino koalicije DEMOS. Toda ključno je: za samostojno Slovenijo je zaslužen slovenski narod," poudarja Horvat.
Židanu so takratni dogodki ostali v najlepšem spominu, takrat je bil še študent in že na fakulteti je vrelo od pričakovanj. "Kako smo bili ponosni na ta velik zanos našega naroda, ki je po dolgih desetletjih in stoletjih hotenja enotno dozorel v odločitvi, da je prišel čas odločitve, menim, da najpomembnejše v zgodovini naše nacije - postati samostojna in suverena država," se spominja in poudarja, da bi se teh trenutkov morali spomniti večkrat, ne samo ob okroglih obletnicah in v smislu obeležij spominov, temveč večkrat začutiti "ta gromozanski naboj, ki nas je takrat povezoval, združeval in zaradi katerega smo v kratkem, a izjemno intenzivnem času, dosegli kar nekatere večje nacije gradijo precej dlje časa."
"Ta naboj verjamem, da je v nas tudi danes, kljub politični in družbeni razklanosti. Na politiki pa je, da ga s skupnimi napori obuja, ne pa ga poskuša zatirati. Že tolikokrat povedano, pa bi želel še enkrat več poudariti, da nas lahko naša izjemna zgodovina uči prav tega, da smo vse težke izzive premagovali takrat, ko smo držali skupaj. To si želim tudi sedaj, v teh težkih časih epidemije," priznava nekdanji predsednik državnega zbora.
Med največjimi dosežki vstop v EU in NATO
Horvat med tem opozarja, da bi se danes primerjali z državami narodov nekdanje Jugoslavije, s katerimi smo dolgo skupaj živeli, če se ne bi pred 30. leti odločili za samostojno pot in če nas ne bi priznala mednarodna skupnost.
"Brez podcenjevanja kogarkoli lahko mirno rečemo, da smo v razvojnem smislu dosegle tektonske premike. Plebiscit je pomenil prvi veliki nacionalni konsenz. Drugi nacionalni konsenz smo dosegli leta 2003 z referendumom o vstopu Slovenije v EU in NATO. Članstvo Slovenije v EU pomeni naš temeljni politični in vrednostni okvir. Slovenski narod je namreč vedno v svoji zgodovini živel v Evropi, vedno smo bili del evropskega kulturnega prostora, nikoli balkanskega. Že 13 let imamo skupno evropsko valuto evro. Članstvo v NATO pomeni naš temeljni varnostni okvir," meni Horvat.
Židan spominja na vrhunske rezultate v znanosti, športu in kulturi
Židan ob tem izpostavlja, da je bila odločitev za samostojno in neodvisno Slovenije tudi edina možna, saj ni bila posledica "neke hipne politične situacije, bila je prelomnica na dolgi poti izjemnih naporov, žal tudi žrtev naših rojakov, da bi končno zaživeli v samostojni državi, v kateri bomo za svojo usodo odgovorni sami."
Po njegovih besedah smo v času samostojnosti do danes dosegli ogromno.
"Izpostaviti samo nekaj njih bi bilo morda nepravično, ko je vsak korak, vse od vzpostavljanja demokratičnih temeljev naše države, do njene pridružitve k mednarodnim organizacijam, Evropski uniji pomemben za to, da živimo, kljub vsemu kar se morda slabega dogaja, kljub politični razklanosti, v izjemni državi. Tako ponosni smo lahko na naše dosežke v znanosti, športu, kulturi. Ko se pogovarjam s politiki iz tujine, pa novinarji, mnogo njih sploh ne more verjeti, kako nam vse to uspeva, vsi ti vrhunski rezultati in dosežki malega, a izjemnega naroda. Zato mi je žal, da se včasih ne cenimo dovolj," opozarja.
Iskanje tretjega konsenza v času epidemije
Kot pravi Horvat, Slovenija sedaj potrebuje še tretji veliki nacionalni konsenz, s katerim bi se dogovorili o skupni smeri našega razvoja.
"Moramo se dogovoriti o vzpostavitvi modernega v prihodnost usmerjenega okolja, v katerem bo lahko vsak posameznik svobodno in odgovorno realiziral vse svoje potenciale: poslovne, intelektualne, umetniške, ... Dogovoriti se moramo glede izobraževalnega sistema, glede poslovnega okolja, ki bo privlačno za domače in tuje investitorje, glede zdravstvenega sistema in še kaj. Vsak državljan je dragocen, zato moramo narediti vse, da se bo doma, v Sloveniji, najbolje počutil," poziva vodja poslanske skupine NSi in še dodaja: "Najprej, danes, pa moramo razumeti, da epidemija in nošenje obraznih mask nista politični vprašanji".
Enotnosti je več, kot to prikazujejo nekateri
Nekdanji predsednik socialnih demokratov pa je prepričan, da je enotnosti, solidarnosti in skupne povezanosti med ljudmi mnogo več, kot to želijo prikazati določeni politiki. S prstom kaže tudi na po njegovem mnenju škodljivo delovanje nekaterih politikov.
"Ravno tisti, ki se hranijo z razkoli, ki menijo, da je zanje bolje, če se v družbi ustvarja razkol. Veliko dela nas čaka, vidimo, da se nekateri v politiki v času epidemije poslužujejo tudi izjemno škodljivih manevrov, ki majejo temelje demokratičnosti, ustavnosti," meni Židan, a hkrati ohranja optimizem: "Pa vendar, vem in sem prepričan, da gre pri tem za veliko podcenjevanje naših ljudi, ki so tudi ob plebiscitarni prelomnici pred tridesetimi leti dokazali, da jih škodljiva politika ne more pretentati. In vem, da bo tako tudi tokrat. Zato sem kljub slabim epidemiološkim razmeram in slabi klimi v družbi, ki jo ustvarja politika, optimist. Ker verjamem v naše ljudi, ker verjamem, da bomo premagali vse ovire pred nami in čim prej zaživeli v normalnosti- zdravstveni, pa tudi politični," zaključi.
