Slika je simbolična.
Upokojeni policist Policijske uprave Murska Sobota Boris Muhič je rešil življenje enomesečni dojenčice iz Egipta.

Boris Muhič, upokojeni policist Policijske uprave Murska Sobota, zagotovo sodi med največje humanitarce v Prekmurju in tudi nasploh. V svojem življenju, zlasti v zadnjih letih, ko se je upokojil in ima več časa, je vedno pripravljen pomagati.

Poleg tega, da pomaga starejšim in onemoglim pri opravkih v trgovini, pri pripravi drv za kurjavo ter okopavanju vrta, pa ga odlikujejo tudi plemenita dejanja, kot je to, da je nekomu rešil življenje.

Rešil življenje enomesečni dojenčici

Te dni mineva natanko šest let, odkar je tistega toplega maja leta 2017 v znanem Zdraviliško-turističnem središču Bad Gleichenberg, v sosednji Avstriji, rešil življenje enomesečni dojenčici.

Ob tem se Muhič spominja predvsem tega, »kako vsaka sekunda šteje, ko nekomu rešuješ življenje«. To je še posebej veljalo v primeru reševanja enomesečne deklice Ali Mashalah, katere starši sicer prihajajo iz Egipta, iz predmestja Luksora, v Avstrijo pa so prišli kot begunci.

In sicer zgodba, ki se je končala srečno, se je odvijala okrog 40 kilometrov stran od Prekmurja. Takrat je sveže upokojeni prometni policist iz Murske Sobote Boris Muhič prijatelju v letovišču v Avstriji pomagal pri sestavljanju nove kuhinje, ko je kar naenkrat skozi odprto okno zaslišal vpitje ženske in vzklike na pomoč

»V prepričanju, da se dve ženski pretepata, sem stopil ven. Do naju s prijateljem sta pritekli mladi ženski in histerično ter panično kričali na pomoč, 'help, doktor, help'. Šele takrat sem opazil, da ena v naročju drži dojenčico in z mimiko telesa pokaže, da otrok ne diha,« se spominja Muhič.

»Postajala je modra, pa zelena, črna..., vedel sem, da moram nekaj ukreniti«

Kot pripoveduje upokojeni policist, sta s prijateljem tedaj nemudoma poklicala reševalce in ženski poskušala pomiriti. Kljub temu pa bi lahko bilo čakanje na reševalce usodno za malo dojenčico.

»Otrok je postajal zelen, moder … in na koncu prav črne barve, vedel sem, da moram nekaj ukreniti. Težki so bili trenutki čakanja na zdravnika, saj otrok ni kazal znakov življenja. Čeprav se nismo razumeli, mladi dami sta bili iz Egipta, se nam je, še sam ne vem kako, uspelo pogovoriti. Da je otrok punčka, stara en mesec, da jo je mamica dojila, ko je naenkrat nehala dihati in se začela dušiti,« pripoveduje upokojeni policist in nadaljuje:

»Panika, strah, živčnost so se stopnjevali iz trenutka v trenutek. Sorodnica dojenčice zaradi agonije kmalu ni več zmogla držati, kakor tudi ne njena mama. Nenadoma je dojenčka dala v moje naročje.«

Dojenčico dvignil v zrak in jo obrnil proti tlom, da je začela dihati

Dodal je, da mu je čez glavo takrat šinila le misel, da ta otrok pa že ne bo umrl v njegovem naročju. Zato je, kot opisuje, dojenčico previdno dvignil v zrak, jo prijel za noge, da je z glavo visela proti tlom, in jo začel nežno trepljati po hrbtu.

In njegova odločitev se je že čez nekaj trenutkov izkazala za pravilno, dojenčica je odprla oči, se nasmehnila in zadihala.

»Njena barva je postajala vse svetlejša. Prst sem dal med njene majhne rokice in začutil, da me je prijela. To so bili trenutki sreče, ki jih nikoli ne bom pozabil,« je opisal Boris.  

»Človek nikoli ne more predvideti, kaj ga čaka, in zato moraš vedno biti pripravljen pomagati sočloveku«

Dojenčico je nato vrnil materi, zdravniška ekipa pa jo je prepeljala v najbližjo bolnišnico. Pozneje je Muhič izvedel, da je z dojenčico vse v redu in da je doživela zadušitev zaradi prehitrega sesanja materinega mleka.

Zdravniki so povedali, da je hitro in odločno posredovanje rešilo dojenčico, srečna družina pa je bila Sobočanu neizmerno hvaležna, čeprav poudarja, da ni s tem želel nobene slave ali česa podobnega.

»Človek nikoli ne more predvideti, kaj ga čaka, in zato moraš vedno biti pripravljen pomagati sočloveku. Storil sem le tisto, kar bi vsakdo, ki bi se v danem trenutku tam znašel, a se seveda veselim ponovnega srečanja z dojenčico, predvsem pa ji želim srečno, zdravo in uspešno otroštvo in življenje,« nam je še povedal Muhič.

Dodal je, da sta ga po šestih letih od omenjenega dogodka starša dojenčice Ali sicer tudi kontaktirala in mu sporočila, da je punčka danes stara šest let, da odrašča na Dunaju inje zelo ustvarjalna, mala raziskovalka, igriva, včasih tudi mala nagajivka. Živi lepo in srečno otroško življenje in je nepogrešljivi člen njihove družine.

Komentarji (9)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Dillinka (nepreverjen)

Jeeee tou ga je za pohvalite!!! Bravoooooo

1234tik tak (nepreverjen)

To je ze staro nekje 1 leto .zakaj pišete stare pravljice.

1234tik tak (nepreverjen)

Bravooooo Boris .

Iuuyt (nepreverjen)

Damjan Anželj: »Vsi si želimo, da bo mesto lepo, da bo parkiranje urejeno«
To je župan sobote za tiste ki ne veste.
Po tem Sklepamo, da zastonj ali brezplačno parkiranje je totalno neurejeno, kdo ne verjame naj pogleda pred BTC. No coment.

Diplinko (nepreverjen)

Mi na Pušče smo za policaje.

VREDnOTA (nepreverjen)

Fejst lipou, ka je to napravo, vsa čast,...ampak to je bilo pred 6. leti!!! O tem se je pisalo, govorili, nagradilo, zakaj se zdaj obuja?! Aja ni pisarjenja o koroni,...

Maratonec (nepreverjen)

Točno to san premišljeval.
Pred leti san na "avtocesti" med Cerkvenjakom pa Sv.Jurijem rešo život eni osebi, o meni se ni pisalo nič. Niti pohvale župana dobil.... niti je nisem pričakoval, ter je niti nebi sprejel.
Pa niti se tema nikoli ni pogrevala. Zakaj pogrevanje po 6 letih???

In reply to by VREDnOTA (nepreverjen)

🤔 (nepreverjen)

Lepo, ampak begunci iz Egipta? Te je tan huda vojna in nemogoce razmere? 🤔🤔 Pomale mo valda meli begunce iz Hrvaske, ce de tak dale slo

Crivol (nepreverjen)

kot da je edini. vsak normalen človek pomaga drugemu človeku.

Starejše novice