Živa knjižnica: Pogovori z marginaliziranimi posamezniki

| v Lokalno

Namesto knjig danes v murskosoboškem parku svoje zgodbe predstavljajo osebe iz različnih družbenih skupin.

V parku se lahko danes v okviru festivala »Zbüjdi se« v Živi knjižnici pogovorite o stvareh, ki vas od vedno zanimajo, pa si jih do sedaj niste upali vprašati, ali so vas pa učili, da se jih ne spodobi spraševati. Druženje bo potekalo še do 19. ure, pogovarjate pa se lahko z mamo samohranilko, gibalno ovirano osebo, mlado političarko, gejem, babico punčke z dvema očetoma, lezbijko, brezdomcem, Romom, slepo osebo, upokojenko, vegetarijanko, pesnico, evangeličanskim duhovnikom, Hrvatico, ki študira v Sloveniji, mladim klovnom, osebo, ki je bila v rejniški družini, žensko v “moškem” poklicu-šoferka avtobusa in gozdarka, aktivistko gibanja 15-o, lastnico permakulturnega vrta ter prostovoljko Hospica. 

»Knjige« ne berejo sovražno razpoloženi

»Profilov knjig« je v Murski Soboti okrog 21, pove Mitja Blažič iz Društva Legebitra. Eni so po njegovih besedah bolj mili, kot so hendikepirane osebe, drugi pa bolj ostri, kot so romske osebe, geji in lezbijke, ki so žrtve predsodkov in stereotipov. »Pri knjižnici je le ena pomanjkljivost in sicer ta, da ne pridejo brat »knjige« ravno tisti, ki so najbolj sovražno razpoloženi. Pridejo namreč ljudje, ki imajo razne stereotipe s katerimi bi se hoteli soočiti, in ki želijo nekaj narediti na področju stereotipov in strahov,« pojasnjuje Blažič.

Mišljenje se da spremeniti

»Tisti, ki so najbolj prežeti z neznanjem in sovraštvom, takim ljudem ni pomoči, saj se praktično ne da nič narediti v smeri odpravljanja predsodkov in stereotipov, če človek to sam ne želi,« dodaja Blažič, ki pa pravi, da se da spremeniti mišljenje na drugačen način, in sicer z vzgojo, izobraževanjem mladih v šolah, vrtcih, na fakultetah in preko medijev ter umetnosti in pop kulture, in na tak način doseči tudi ljudi, ki so najbolj odporni na družbo sprejemanja in spoštovanja različnosti.

Tudi politiki postajajo žrtve predsodkov

Blažič pravi, da so najmočnejši predsodki do »izbrisanih, Romov, priseljencev, v zadnjem času pa tudi gospodarski profili – brezposelni kot leni, ki živijo na socialnih prispevkih in črpajo davkoplačevalski denar, gospodarstveniki pa vedno kot kriminalci«. Po njegovih besedah tudi politiki postajajo žrtev predsodkov in stereotipov, pa tudi manjšine, ki so povezane s seksualnostjo, in sicer geji, lezbijke, biseksualci - do teh skupin so močno vkoreninjeni predsodki in stereotipi.

Komentarji

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi