Za učinkovito sanacijo poplavnih območij bi po besedah kmetijskega ministra Dejana Židana, ki se je danes mudil v pokrajini ob Muri, potebovali dodatnih 600 milijonov evrov.
Obilne padavine bodo v veliki meri največ posledic pustile na kmetijskih površinah. Nastalo škodo bodo pomurski in ostali kmeti med drugim poskušali sanirati s pomočjo pristojnih vladnih služb, v okviru katerih si je posledice obilnega deževja in sneženja ogledal tudi novopečeni kmetijski minister Dejan Židan. Kmetijski resor in ostale pristojne službe so po besedah minsitra seznanjene s stanjem, sledi ocenitev škode, vlada pa bo s posebnimi instrumenti na pomoč priskočila v primeru, če je škoda večja od 0,3 odstotka državnega proračuna.
Podtalnica ponekod že dobrih 30 centimetrov pod nivojem zemlje
Minister za kmetijstvo je ob današnjem obisku pokrajine ob Muri, kjer se je poleg posledic naraščujočih voda seznanil tudi s poslovanjem Pomurskih mlekarn in Mlinopeka, pojasnil, da današnij ogled visokih voda predstavlja prvo fazo saniranja, druga faza sledi po podrobnejši oceni škode in višini potrebnih sredstev za učinkovito sanacijo kmetijskih površin. "Trenutna kriza je povezana z neobičajnimi vremenskimi pojavi," se je očitkov glede morebitnih strokovnih napak pri odvonjavanju na kmetijskih in ostalih površinah dotaknil Židan in dodal, da so struge rek, tudi Mure, ob tokratnih padavinah izrazito višje. "Imamo izrazito visok nivo podtalnice. Na nekaterih področjih se je podtalnica približila nivoju zemlje že na približno 37 centimetrov," še dodaja kmetijski minister.
Dodatne težave ob taljenju snega
Vremenski obeti so v prihodnjih dneh nekoliko bolj vzpodbudni za lastnike kmetijskih površin, Židan pa je izrazil zaskrbljenost nad topljenjem velikih količin zapadlega snega, ki bi ponovno lahko privedel do poplavljanja. "V tem trenutku že imamo popisanih 60 področjih v Sloveniji, kjer je višja stopnja ogroženosti in se že pričenjajo izdelovati akcijski načrti, kako zaščiti ljudi in premoženje," pravi Židan in dodaja, da bi za učinkovito saniranje pred poplavljanjem v Slvoeniji potrebovali dodatnih 600 milijonov evrov sredstev, katere bodo poskušali črpati preko finančnih instrumentov evropske investicijske banke.
