Bernard Goršak, direktor Krajinskega parka Goričko, meni, da tudi utrjevanje brežin, zasaditev dreves in drugi ukrepi ne zagotavljajo preprečitev ponovnih zdrsov ob tolikšni količini vode.
Številni plazovi, zdrsi zemlje in udori, ki smo jim v zadnjih tednih priča na Goričkem, so prizadeli mnogo družin in povzročili veliko materialno škodo. Množično plazenje zemlje na območju Krajinskega parka Goričko, predvsem v občinah Grad in Puconci, skrbi tudi direktorja Parka Bernarda Gorška: »Upamo, da bo njihova sanacija v kar največji meri uspešno odpravila posledice ter hkrati preprečila, da bi se to ponovilo.«
Ljudje se bojijo morebitnega nadaljnjega plazenja zemlje
»V ljudeh je moč zaznati tudi določeno negotovost oziroma strah ne samo zaradi tega, kar se je že zgodilo, ampak tudi pred tem, kar se še morda lahko,« po ogledu plazov opaža Goršak. Utrjevanje brežin, zasaditev dreves, drenaže talne vode, ureditev vodotokov in drugi ukrepi pa po njegovih besedah ne morejo zagotoviti, da se ob ponovitvi tolikšne količine padavin situacija ne bi ponovila: »Struktura tal, relief in še nekateri dejavniki na Goričkem so pač takšni, da ob izredno velikih količinah padavin zemlja ni sposobna zadrževati dovolj vode in se udre.«
Zdrs je težko preprečiti s čimer koli
Včasih so domačini ob hišah zasajevali visokodebelno sadno in drugo drevje z globokim in razvejanim koreninskim sistemom, kar je po besedah direktorja KPG uspelo zemljo držati skupaj ali pa vsaj zmanjšati njeno drsenje: »Vendar pa se po toliko padavinah tudi tako imenovane vodne žile v tleh lahko hitro prestavijo, najdejo nove poti in potem je zdrs težko preprečiti s čimer koli.«
Natančno stopnjo potencialne nevarnosti zdrsa težko napovedati
Pri novogradnjah bi lahko predhodno natančneje pregledali teren, pravi Goršak, vendar bi bilo kljub temu težko nesporno in natančno napovedati stopnjo potencialne nevarnosti zdrsa zemlje: »V primeru starejših hiš, kjer se je v desetletjih, od kar stojijo, kaj takega zgodilo prvič, pa tako ali tako ne bi mogli govoriti o neki človeški krivdi.«
Težava tudi v razpršeni poseljenosti Goričkega
Goršak hkrati meni, da popolne varnosti stanovanjskih in drugih objektov pred plazovi ne bo moč zagotoviti tudi zaradi razpršene poseljenosti Goričkega. »To po eni strani daje zanimiv in lep videz kulturne gričevnate krajine s hiškami po hribih, vendar pa po drugi strani zahteva veliko večje stroške infrastrukturne ureditve, kot če bi imeli zgolj strnjena gručasta vaška naselja v dolinah.« Ob tem pa dodaja, da bi občinam pri izredno visokih stroških sanacije morala pomagati država.
Preberite še: Plazovi na Goričkem: družina v Kovačevcih izseljena iz hiše, Plazovi: V Občini Puconci za slab milijon evrov škode, Dolnji Slaveči: Zaradi plazu evakuirane štiri osebe in V Pečarovcih proti plazu z lesenimi piloti.
