V mrzlih jesenskih dnevih se nemalo ljudi bori s prehladi. Dolgoletni zeliščar Lovro Vehovar svetuje, kako lahko sami poskrbimo za svoje zdravje.
Ljudje smo navajeni, da ob vsakem prehladu ali drugih nevšečnostih takoj obiščemo lekarno, ob tem pa pozabimo na premnoga zelišča z zdravilnimi učinki in pripravke iz njih. »Zdravilne rastline so del življenja na Zemlji. Z nami so že od pradavnine. V tem času so bile preizkušene in tiste, ki so se izkazale za uspešne so v uporabi še danes. Zdravila so na preizkušnji le kratek čas in so plod človeškega uma in strasti,« pojasnjuje dolgoletni zeliščar Lovro Vehovar.
Zelišča pomagajo pri krepitvi imunske odpornosti
Z uporabo zelišč lahko okrepimo imunsko odpornost, na zdravljenje bolezni pa vplivajo tudi drugi dejavniki: »Kadar nismo usklajeni z naravnimi silami, ki delujejo na naše telo in um, postane telo primerno gojišče za razvoj bakterij in gliv. Po navadi je to povezano z načinom življenja in hrano,« nam je zaupal Lovro. Po njegovih besedah je najboljši način za okrepitev odpornosti umirjenost misli in duha, uživanje žive, polnovredne hrane ter gibanje: »Zelišča, v katerih so zgoščene človeškemu telesu potrebne sestavine, nam pri tem pomagajo.«
Po zelišča v naravo ali na vrt
Zeliščar najraje uporablja žajbelj in dele hrasta: »Žajbelj je zelo vsestranski, prijetnega vonja in enostavne vzgoje, hrastovo lubje in šiške pa so odlično zdravilo pri kožnih in prebavnih težavah.« Gojenje večine zelišč po besedah Lovra ni zahtevno in vsakdo si lahko uredi zeliščni kotiček na svojem vrtu. Naberemo pa jih lahko tudi sami, kjer je okolje čisto in so rastline zdrave: »Izogibamo se industrijskih središč in intenzivnih kmetijskih površin,« še svetuje.
Zelišča uporabna za čaje, mazila, žganja, kise …
V Sloveniji raste okrog 3500 vrst rastlin, od tega jih vsaj okrog 600 lahko uporabljamo v zdravilne namene: »Lahko jih uživamo surove ali posušene, jih namočimo v vodi za čaje, v maščobah za mazila, v alkoholu za tinkture ali zeliščna žganja, lahko jih vložimo v kis ali sol ter uporabimo njihova eterična olja za inhalacijo,« pravi Lovro. V jesenskem obdobju priporoča predvsem uporabo zelišč, ki pospešujejo presnovo ali lajšajo prehlade, kot so rman, kopriva, ognjič, pelin, tavžentroža, žajbelj, materina dušica in druge.
Zeliščarjevi namigi:
Slez - "Zelo uporabna rastlina, saj vsebuje celotna (posebej korenina) obilo sluzi, ki jo uporabljamo za lajšanje težav pri boleznih dihal. Naredimo si prelivek tako, da dele rastline namočimo v hladni vodi in pustimo stati čez noč, ki ga pijemo po požirkih ali ga uporabljamo kot kapljice za nos. Podobno lahko uporabljamo cvetove slezenovca in rožnatega sleza."
Materina dušica - "Čaj iz materine dušice je zelo okusen in nam pomaga, da se lažje izkašljamo in se znebimo odvečne sluzi v dihalih. Lahko ga sladimo z medom."
Vrba (skorja) - "Pri povišani telesni temperaturi in bolečinah lahko pijemo čaj iz vrbove skorje. Vrbe vsebujejo salicilno kislino, ki deluje protibolečinsko, protivnetno in znižuje vročino."
Šipek - "Sedaj je čas, da si naberemo šipek. Na zaraščajočih goričkih njivah in pašnikih ga je obilo. Vsebuje veliko vitaminov in mineralov, ki izboljšujejo splošno počutje in nam pomagajo hitreje ozdraveti, če smo bolni. Lahko ga uživamo surovega ali si pripravimo čaj. Tudi marmelada je dobra."
