Zelemenjava prihaja tudi v Mursko Soboto

Na murskosoboški tržnici bo v soboto prvič doslej potekala Zelemenjava, ki jo v drugih mestih po Sloveniji že poznajo. »Zelemenjava je novi prostovoljski projekt, ki poteka od junija v Ljubljani, sedaj bo prvič potekal kot vseslovenski projekt, organiziran v 11 krajih po vsej Sloveniji,« sporoča Barbara Györfi iz ekipe Zelemenjava. Udeleženci sobotne Zelemenjave bodo lahko del svoje ponudbe podarili socialno ogroženi družini iz Murske Sobote, ki jim bo namenjen tudi morebitni presežek izmenjave. 

Povezovanje navdušencev dobrot in lepot z domačega vrta

»Gre za izmenjavo vrtnih presežkov ter domačih pridelkov vrtičkarjev in drugih obiskovalcev, ki si želijo svoje pridelke zamenjati z drugimi obiskovalci. Tako boste lahko zamenjevali sveže vrtnine, sadje, pridelke iz sadja in zelenjave, semena ter druge domače dobrote,« še pojasnjuje Barbara. Cilj Zelemenjave je namreč, da na solidaren in zabaven način poveže vse navdušence dobrot in lepot z domačega vrta ter to navdušenje raztrosi tudi med ostale. Pridružite se jim lahko vsi - vrtnarski guruji in popolni začetniki, mladi in stari, taki z enim samim lončkom na balkonu in tisti s kilometrsko njivo.

Vse se je začelo z … vrtnarjenjem!

Pogoji izmenjave so preprosti, določita pa jih kar menjalca sama - na primer glava solate za kisle kumarice, štejejo pa tudi semena, sokovi, sadike, knjige o vrtnarjenju, recepti in podobno. Izogibajo se le zamenjavam za denar. Sicer pa se je projekt rodil, ko se je Darja Fišer, docentka na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, lotila vrtnarjenja. Njeno navdušenje je raslo in raslo – tako kot njeni pridelki - in iz začetne sprostitve je v nekaj sezonah zrasel zanimiv ter vedno bolj prepoznaven projekt – Zelemenjava. 

Zelemenjavni zemljevid in sodelovanje

»Darja Fišer ima v načrtu tudi zelemenjavni zemljevid z označenimi javnimi površinami v mestih in drugod, na katerih raste sadno drevje, ki bi ga prebivalci lahko obirali, tudi na ta način se poskuša omogočiti dostop do kakovostnega sezonskega sadja, s čimer bi se zmanšala tudi onesnaženost, ki ga povzroča neobrano preveč dozorelo sadje, ki propada po tleh,« za naš medij še dodaja Barbara. Po njenih besedah je eden izmed prihodnjih ciljev tudi povezanost tistih, ki vrtove imajo, a jih ne morejo obdelovati, s tistimi, ki si jih želijo obdelovati in jih nimajo. »Slednji bi se lahko lastnikom vrtov v zameno za brezplačen najem oddolžili s tem, da bi jim na primer uredilli okolico hiše, starejši pa bi dobili nekaj družbe in bi bili manj osamljeni, vrtovi pa ne bi več žalostno samevali. Zbirajo se še tudi dodatni predlogi,« še pojasnjujejo plemenit izziv.