Kako šolanje od doma vpliva na učence in zakaj bodo nekateri porebovali pomoč.
Ali se bodo šole odprle za vse učence, bo znano tekom dneva. Na današnji tiskovni konferenci glede aktualnega stanja v zvezi z epidemijo bolezni covid-19 v Sloveniji, pa je beseda tekla o tem, kako šolanje od doma vpliva na učence in zakaj je za otroke tako pomembno, da šolski proces teče po ustaljenih tirnicah.
V šoli našli zatočišče
Velik problem je pri otrocih, ki so imeli težave že pred epidemijo, ki izhajajo iz disfunkcionalnih družin, kjer je bilo že prej prisotno nasilje in so v šoli našli zatočišče. V teh primerih obstajajo mehanizmi, s katerimi se tem otrokom nudi podpora in pomoč, je na tiskovni konferenci povedal psiholog Kristijan Lešnik Musek, predstojnik Centra za pozitivno psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in tehnologijo Univerze na Primorskem.
Lešnik Musek pravi, da je glede na številne razprave v medijih in strokovni javnosti, potrebno spregovoriti o tem, v kakšno šolo se vračajo otroci in kakšne bodo psihološke posledice.
“Slovenska analiza je pokazala, da imajo nekateri otroci težave, povezane s socialno izolacijo in občutkom osamljenosti, pričakovati pa je, da bodo večinoma ti izzveneli, nekateri pa bodo potrebovali pomoč.
Koliko pomoči bo potrebno, pa je odvisno od tega, koliko časa bodo ukrepi trajali. Če se bodo lahko v šole vrnili še pred zaključkom leta, bo to bolje, kot če se tja vrnejo šele jeseni.”
PREBERITE ŠE:
-
Lokalno | 10 komentarjev
Kako realna možnost je dvoizmenski pouk v koronadobi?
-
Slovenija | 1 komentarjev
Tudi devetošolci se vračajo v šolske klopi, kaj pa ostali učenci?
-
Lokalno | 22 komentarjev
Sum na okužbo s koronavirusom: Zaprli vrtec in osnovno šolo
Lešnik Musek je pozval medije, naj ne razpihujejo anksioznosti, saj tesnobo pri otrocih in starših najbolj krepi občutek negotovosti, če vsak dan berejo in poslušajo, kdaj, če sploh, se bodo vrnili v šole.
Pozitivne posledice ukrepov
Ukrepi so imeli tudi nekaj pozitivnih posledic, je prepričan Lešnik Musek, saj so otroci v tem času razvili tudi nekaj sposobnosti prilagajanja in soočanja s frustracijami, obvladovanja nepredvidljivega okolja, kompetentnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti pri soočanju z manj ugodnimi okoliščinami.
“Delu otrok, ki so se vrnili v šole, je delo od doma na daljavo tudi ustrezalo, zato se velja iz te izkušnje tudi kaj naučiti.”
Več pozornosti čustvom in socializaciji
Vračanje v šolo predstavlja kar nekaj izzivov, otroci se bodo namreč spet morali navaditi na rutino. Razlike med šolarji so se v času šolanja na daljavo še povečale, otroci s posebnimi potrebami, nadarjeni in drugi so ostali brez posebne obravnave in pomoči.
“Zadnja leta smo se v šolah mogoče preveč ukvarjali s samim znanjem, manj pa s čustvenim in s socialnim, v srečanjih na daljavo pa je bilo to bolj izpostavljeno, kar bi veljalo obdržati tudi naprej.”
Človek je socialno, čuteče bitje, še posebno otroci potrebujejo stik, objem, zato je Lešnik Musek prepričan, da se bo potrebno o tem še pogovarjati.
Pozornost tudi učiteljem
Ključna vprašanja za čimprejšnje vračanju otrok v šole so, kako najti ravnovesje med tveganjem – zdravstvenim in psihosocialnim, kako zmanjšati nastale razlike med šolarji, kako najti ravnovesje med spoznavnim in vzgojnim vidikom šole, prevetriti učne načrte in izločiti balast.
Pozornost je potrebno posvetiti tudi psihološki preventivi oziroma krepitvi tistih življenjskih veščin, ki bodo otrokom pomagale uspešno prebroditi frustracije in krize.
Pri tem ne smemo pozabiti tudi na učitelje. Tudi njim je treba pomagati pri izboljšanju usposobljenosti in osvajanju novih veščin, treba pa jim je dati priznanje, da so se na nove okoliščine zelo dobro in hitro prilagodili, je še povedal Lešnik Musek.