Slabi vremenski pogoji, dolge zime in pogoste padavine bodo pridelek pšenice zmanjšali za 30 do 40 odstotkov. Pridelovalci, ki so posledično oškodovani zaradi precejšnjega izpada dohodka, si tako želijo pomoči države. Toda ...
Sindikat kmetov Slovenije, Zadružna zveza Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) ter Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije so na slabo letino žit opozorili konec julija in prav na to temo je na ministrstvu pred kratkim potekal sestanek.
Tam so pridelovalci izpostavili pričakovanja, da s strani države dobijo finančno pomoč vsaj za nabavo semena in izvedbo jesenske setve, za kar bi potrebovali okoli pet milijonov evrov.
"Marjeta Bizjak je zbrala ocene po podatkih Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije ter delniških družb, ki imajo najbolj točne podatke glede požetih površin, na katerih so ugotovili sorazmerje med pridelkom in površino njive obenem pa so ugotovili, da je kvaliteta slabša, kot je bila na isti površini ob prejšnjih setvah," nam je zaupal Franc Küčan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za prodajo slovenske pšenice v slovenski žitni verigi
Točna škoda še neznana
Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bodo finančno izgubo ovrednotili in se do morebitnih ukrepov opredelili, ko bodo v celoti pridobljeni natančni podatki o izpadu pridelka.
"Glede možnih ukrepov kmetijskim gospodarstvom se bo ministrstvo lahko opredelilo po pridobitvi podatkov ter oceni finančnih izgub pri letošnji pridelavi žit in vpliva na gospodarjenje kmetijskih gospodarstev," so za STA povedali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in dodali: "Predstavniki pridelovalcev bodo v najkrajšem možnem času na ministrstvo posredovali konkretne podatke o letošnji pridelavi."
"Sam se bom boril, da država zagotovi vsaj subvencijo za nakup semen za jesensko setev," pa je medtem odločen Küčan.
Težavo odkrili prepozno
Vendar pa je pridelovalcem s strani ministrstva že bilo pojasnjeno, da pomoč kmetijskim gospodarstvom preko sistemskega zakona, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, praktično ni izvedljiva, saj pridelek ni prizadet toliko količinsko kot kakovostno.
Ob tem so poudarili, da se je težava slabe letine izkazala ob sami žetvi, tako da je večina pridelka že pospravljena, posledično pa ni več mogoče izvesti točne ocene škode. A Küčan odkimava.
"Ugotovili smo, da je škoda precej velika, saj je moča ves čas pšenico močila. Resnica je, da na ministrstvu trdijo, da je potrebna ocenitev škode, preden se pridelek pospravi, ampak sam to zadevo izpodbijam, saj škode pšenice ne moremo oceniti, preden je kombajn ne požanje in potem ugotovimo, da je ena prikolica namesto dveh ter kakovost pšenice pade iz A v C," pojasnjuje Küčan.
Pšenica neprimerna tudi za živino?
"Že pred žetvijo je moča slabšala kakovost pšenice, padala je hektolitrska teža, zadnji tedni pa so se težave samo še stopnjevale, tako da je velik del pšenice, ki bi bil sicer v razredu A, zdaj komaj kakovosti C, torej kot krmna pšenica," so za STA povedali na KGZS in hkrati opozorili, da takšno vreme ustvarja pogoje za razvoj bolezni, ki imajo za posledico pojav mikotoksinov v pšenici, zato je uporaba vprašljiva tudi za prehrano živali.
Zaradi možnosti, da se mikotoksini pojavijo v krmi, tako prihaja tudi do zavračanja pšenice.
Brez pravega sogovornika
Toda daleč največja težava trenutno tiči v aktualnih političnih razmerah, saj v prehodnem obdobju pred vzpostavitvijo nove vlade kmetovalci nimajo niti pravega sogovornika.
"Trenutno se nam dogaja to, da se ne moremo dogovarjati z nikomer, saj nimamo vlade in ministrstva, enako je, kot če bi šli v cerkev pa ne bi bilo župnika s katerim bi se pogovarjali, naleteli bi pa samo na čistilke in kuharice, ki vam ne morejo podati odveze in vas odrešiti grehov," stanje slikovito predstavi Küčan.
Svoje misli sicer sklene z ugotovitvijo, da se bo država morala strezniti in pomagati, če želi zadržati ter ohraniti proizvodnjo:
»Vedno bi morala imeti v rezervi neka sredstva za take dogodke (toča, suša, poplave …), vsako leto se nam nekaj dogodi, sami pa ne moremo vedeti, kaj bo."