Jožef Magdič: »Ni samomora brez depresije, lezemo v melanholijo in to prav vsi. Postopoma se zapiramo vase, komunikacije se redčijo, sosedi so v hišah, stanovanjih.«
Lani si je v Sloveniji življenje vzelo 443 ljudi, kar je sicer tretjina manj kot pred 10 leti, vendar ta številka pomeni, da vsakih 20 ur tragično izgubimo človeka. Ob včerašnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomorov, ki je potekal pod geslom »Stigma: Pomembna ovira pri preprečevanju samomora«, smo se pogovarjali Jožefom Magdičem, priznanim prekmurskim nevropsihiatrom.
Prekmurje v vrhu po številu samomorov
Slovenija je po številu samomorov na sedmem mestu v Evropi. Pri regijah glede večje ogroženosti še vedno izstopajo regije na vzhodu, tako je največ samomorov v celjski regiji, na Koroškem in v Pomurju. Po podatkih policije je bilo lani v Pomurju 32 samomorov, od tega je bilo 27 moških in 5 žensk. V letošnjem letu pa je bilo do 7. septembra skupaj 21 samomorov. Po Magdičevem mnenju je pri nas dosti samomorov zaradi alkohola in duševno ranjenih moških.
Več samomorov med starejšo populacijo
V Sloveniji največ samomorov naredijo ljudje v starostni skupini med 55 in 59 let, v Pomurju pa nad 64 let, tako je lani v tej skupini samomor naredilo 7 moškov in 4 ženske. Pri vprašanju starosti pri samomorih se je Magdič dotaknil znane psihiatrične diagnoze involutivne, torej starostne depresije. Pri starejših osebah govorimo tudi o »bilančnih samomorih«, ko človek analizira svoje življenje in tudi nepredelane dogodke, stanja ki jih vsak najde v sebi. »Te osebe, med katere spadam tudi jaz, smo doživljali grobe družbene premike, sedaj pa doživljamo tudi polom liberalizma, v katerem so bile dovoljene in tudi realizirane sanje.« Pravi, da je ta starejša generacija ubogala in poskrbela za svoje starše, njihovi otroci pa sedaj tega za njih ne zmorejo in dodaja, da je ta starostna skupina finančno izkrvavela za svoje otroke in ne vidi pogojev za dostojno starost.
Med samomorilci prevladujejo moški
Večina tistih, ki bremena življenja ne zmorejo je moških, tako se je lani v brezizhodni situaciji znašlo 363 moških in 80 žensk. Magdič pravi, da lahko iz svojih izkušenj pove, da ženske bolj skrbijo za svojo dušo, so pozorne in praviloma pravočasno iščejo pomoč. »Mislim, da intenzivneje sledijo svojemu notranjemu kompasu in hitreje registrirajo neugodne duševne premike.« Moškost postaja vedno bolj obrobna. »Kot psihiater sem prepričan, da je moškost v krizi s tem pa tudi dvig samomorov med moškimi.« Prav tako pa moški kasneje poiščejo pomoč in izrazijo svoja čustva, zato pa prej posežejo po drugih sredstvih, kot je alkohol ali se pa zatopijo v delo.
Ljubezen do sočloveka je največja pomoč človeku s samomorilskimi nagnjenji
Po znanstvenih spoznanjih vede o samomorilnosti je znano, da se človek, ki pove, torej izjavi, da bo storil samomor, že nahaja v sredini samomorilnega procesa. Za njim je obdobje samomorilnih razmišljanj in impulzov. Verbalizacija samomorilnosti je torej jasen apel na okolico. Poleg tega oseba tudi spremeni vedenjski vzorec, manj se bori za izboljšanje družinske komunikacije, izstopa apatija, končujejo se boji. Magdič je prepričan, da lahko veliko naredimo. Potruditi se je treba, manifestirati ljubezen in spoštovanje do človeka, ki se namerava za vedno posloviti. »Z vso osebno in zdravniško zrelostjo trdim, da je ljubezen do sočloveka največja pomoč, prava terapija človeku, za katerega vemo, da ima samomorilska nagnjenja. Spoštujmo intimnost človeka, ki nas v bistvu ceni in nam z razlogom zaupa svojo življenjsko stisko in se mu lahko zahvalimo na za nas bolečem in zaskrbljujočem zaupanju.«
