Pomurska regija že dalj časa vztraja na vrhu stopnje okuženosti, kar se kaže tudi pri stanju v soboški bolnišnici. Poleg večjega števila umrlih pa bodo posledice epidemije imele vpliv tudi na že tako slabo zdravstveno stanje Pomurcev.
Slovenija je že drugič letos v 'lockdownu', a rast številk povezanih z epidemijo koronavirusa še kar ne pojenja. Delež pozitivnih vsakodnevno ostaja na visoki ravni (med 25 in 30 odstotki), stanje v bolnišnicah še ni doseglo vrhunca, vsak dan pa tudi prištevamo dvomestna števila umrlih. Skupno je v Slovenijo do tega umrlo že skoraj 1100 bolnikov s covidom-19, po nekaterih podatkih naj bi bili celo v svetovnem vrhu po številu smrti na 100.000 prebivalcev v zadnjem obdobju.
Presežna umrljivost jeseni v višave
Glede na podatke statističnega urada je od začetka januarja do konca septembra 2020 umrlo 15.499 prebivalcev Slovenije. Število umrlih je bilo sicer višje kot v istem obdobju lani, a le za 0,2 odstotka.
Več nam pove podatek presežne umrljivosti, ki kaže, da je ta v prvih devetih mesecih 2020 znašala 2,3 odstotka. To pomeni, da je v omenjenem obdobju umrlo za 2,3 odstotka več prebivalcev kot povprečno v istem obdobju v letih 2015–2019.
Največje odstopanje pa je mogoče zaznati prav v mesecu septembra, saj je letos umrlo za kar 10,8 odstotka več prebivalcev kot povprečno v septembru med 2015 in 2019. Se kaže vpliv epidemije koronavirusa? Skorajda zagotovo, še bolj pa bodo to trditev potrdili (ali zavrgli) podatki o umrljivosti za oktober in november, ko so dnevne številke smrti povezane s koronavirusom toliko višje.
Glede na podatke, ki jih pridobiva Roman Luštrik s strani ministrstva za notranje zadeve, kažejo, da je bil letošnji oktober res rekorden. V Sloveniji naj bi oktobra umrlo namreč 2101 oseb oziroma za kar 24,7 odstotka več kot povprečno v istem obdobju 2015-2019.
-
Gospodarstvo | 92 komentarjev
Predsednik vlade obiskal Splošno bolnišnico Murska Sobota
-
Lokalno | 41 komentarjev
Tako daleč smo že: Covid bolnike iz soboške bolnišnice bodo morda premeščali v tujino
-
Lokalno | 41 komentarjev
STANJE JE RESNO: Hospitaliziranih 151 bolnikov, osebje zaradi preobremenjenosti izčrpano
Številke odstopajo tudi v SB MS
Soboška bolnišnica je že pred časom dosegla plafon z največjim deležem hospitaliziranih, v zadnjem obdobju pa močno narašča tudi število umrlih s covidom-19 v naši regijski bolnišnici. Skupno je v soboški bolnišnici s covidom-19 do danes (23.11.2020) umrlo že 84 bolnikov. Za primerjavo, v UKC Maribor so do danes potrdili 102 smrti bolnikov s covidom-19. V soboški bolnišnici so nam postregli tudi s podatkom skupnega števila umrlih v bolnišnici od 1. oktobra do 15. novembra, ta znaša 124 umrlih. Od teh je bilo 51 umrlih bolnikov s covidom-19, kar pomeni da je delež slednjih 41-odstotni.
V istem obdobju lani, torej od prvega oktobra do petnajstega novembra je v soboški bolnišnici umrlo 112 bolnikov, za odtenek manj kot v istem obdobju letos oziroma točneje, letos je med prvim oktobrom in petnajstim novembrom v soboški bolnišnici umrlo za deset odstotkov več ljudi kot v istem obdobju lani.
Odpovedani posegi in daljše čakalne vrste
Epidemija je pustila ogromen pečat tudi na obsegu zdravstvenih storitev, saj je zaradi pritiska hospitalizacij, posebne obravnave covid bolnikov in pomanjkanja kadra, prišlo do reorganizacije v zdravstvenih ustanov. Že v prvem valu je bilo zdravstvo praktično popolnoma zaustavljeno, kar bo imelo za posledice na zdravje prebivalstva in podaljšanje čakalnih vrst.
V drugem valu do tako drastične zaustavitve zdravstva ni prišlo, a vendarle se je tudi prekinilo izvajanje vseh preventivnih zdravstvenih storitev in operativnih posegov, razen tistih s stopnjo nujnosti nujno in zelo hitro, onkoloških storitev ter obravnav nosečnic, porodnic in novorojencev.
"Zaradi zagotavljanja varnosti je sedaj enako kot v prvem valu epidemije omejeno število pacientov. Na specialistični pregled lahko pridejo pacienti največ 15 minut pred naročenim terminom. Tudi omejeno število pacientov prispeva k podaljševanju čakalnih dob, saj se v določenih ambulantah pogleda le 15 – 20 pacientov, ponekod še manj. Pred prvim valom epidemije se jih je ponekod pogledalo tudi čez 60 na ambulanto," opisujejo stanje v soboški bolnišnici, kjer so bili ravno tako odpovedani vsi operativni posegi na področju kirurgije, ortopedije, žilne kirurgije, urologije, razen nujnih operacij in onkoloških bolnikov ter nosečnic.
Do konca novembra so odpovedani spodnji posegi in število teh:
- SPLOŠNA KIRURGIJA: 139 (to so bili pacienti ki so imeli točne termine)
- TRAVMATOLOŠKE OPERACIJE: 14 (to so bili pacienti ki so imeli točne termine)
- ŽILNE OPERACIJE: opravljajo se glede na medicinsko indikacijo, po navodilu specialista.
- UROLOŠKE OPERACIJE: opravljajo se glede na medicinsko indikacijo, po navodilu specialista
- ORTOPEDSKE OPERACIJE: 94 (to so bili pacienti, ki so imeli točne termine)
- ORL mali posegi (kožne spremembe): vse se dela sproti.
- ORL VEČJE OPERACIJE: Trenutno se ne izvajajo
- GINEKOLOŠKE OPERACIJE: Izvajajo se vse glede na medicinsko indikacijo, po naročilu specialista.
- OKULISTIKA – Odpovedane operacije sive mrene in manjši posegi, razen nujnih
AMBULANTNA DEJAVNOST
V vseh ambulantah se je zmanjšal sam obseg dela in število naročenih pacientov za posamezni dan. Paciente vabijo na preglede po datumu vpisa v čakalni seznam ter po naročilu zdravnika specialista, v kolikor gre za kontrolni pregled.
Za primerjavo. Glede na podatke čakalnih dob v SB MS za oktober se denimo najkrajša čakalna doba pod stopnjo nujnosti 'redno' za ortopedske posege giblje od pet dni (za osteosintezo) in vse do 873 dni (operacija hrbtenice).
Dejavniki, ki niso v prid Pomurju
Pomurska regija se že tako ali tako ne more pohvaliti z dobro zdravstveno sliko, kar je sicer posledica več dejavnikov. Regijo namreč zaznamujeta tudi negativni prirast prebivalstva (-0,3 na 1000 prebivalcev v letu 2018) in visok delež oseb starih 65 let ali več (v letu 2018 več kot 22 odstotkov).
V Pomurju je tudi nadpovprečna stopnja splošne umrljivosti, kar velja tudi za umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja ter umrljivost zaradi vseh vrst raka, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Obenem pa je odzivnost v presejalnih programih Svit in Zora nižja od povprečja v državi.
Ob teh dejstvih bodo posledice epidemije koronavirusa nedvomno še toliko večje, tudi zaradi posrednih učinkov na poslabšanje zdravstvenega stanja prebivalcev regije. To priznavajo tudi v soboški bolnišnici.
"Posledice bodo vidne pri vseh dejavnostih, predvsem pri operativnih posegih na področju kirurgije in ortopedije, tudi pri večjih posegih na otorinolaringologiji. Podaljšale se bodo čakalne dobe povsod, saj sta se zmanjšala tudi obseg in program dela. Ponekod je problem tudi kader, saj je veliko zdravstvenega osebja zaradi bolezni, odsotnih," še pravijo v naši regijski bolnišnici.