Na vprašanje ali bi lahko urbane vrtove razširili tudi v Mursko Soboto, sta v Pokrajinski in študijski knjižnici odgovarjala Jernej Červek in Matej Zonta.
V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice je včeraj potekalo predavanje na temo »Urbani vrtovi« - priložnost za nove vrtičke v mestu Murska Sobota, katerega sta vodila in Jernej Červek iz Društva arhitektov Pomurja in Matej Zonta, vodja projekta Skupnosti urbanih eko vrtvo v Mariboru, ki so nastali v okviru Evropske kulturne prestolnice. Slednji je predstavil idejo urbanih vrtov, kako so se obnesli v Sloveniji, kaj lahko gojijo najemniki, katere lokacije so primerne in odgovarjal na vprašanja slušateljev, iz česar se je razvila prava debata.
Kaj so urbani vrtovi?
Urbani vrtovi oziroma vrtički so del mestnega urbanega okolja vsepovsod po svetu. Ponekod so urejeni bolj, drugje manj. Vrtički se večinoma pojavljajo na obrobjih mest, kjer so za to primerne površine, na katerih imajo občani možnost, predvsem tisti, ki živijo v blokovskih naseljih, za gojenje zelenjave na manjših vrtovih. Arhitekti, predvsem pa urbanisti se z vrtički ukvarjajo tudi pri načrtovanju mest, kjer jih umeščajo v obmestni prostor, na za to primerne lokacije - bližina blokovskih naselij, kmetijska zemlja, oskrba z vodo, parkirne površine, ter umeščenost v zeleni sistem mesta. Arhitekti poskrbijo, da so vrtički lično urejeni in da sovpadajo s podobo prostora.
Vrtičkarsto je zgolj samooskrba, ne dejavnost
Pomen zdrave hrane in samooskrbe, ki je bila še nekaj let, desetletij nazaj samoumevna, se znova krepi. Odgovore kako meščanom omogočiti gojenje lastnih pridelkov v bližini doma je slušateljem podal Jernej Červek. Po besedah slednjega vrtičkarstvo ne moremo umestiti v dejavnost, saj gre zgolj za samooskrbo, kjer si občan na manjši površini pridela sezonsko hrano. Te hrane ne prodaja in od tega nima dobička. Prav tako s tem ne odžira nobenega dohodka tistim, ki se s tem profesionalno ukvarjajo. Gre zgolj za zapolnitev prostega časa, ki ga občani iz blokovskih naseljih zapolnijo na vrtičkih, tako kot kdorkoli drug v stanovanjski hiši na svojem zasebnem vrtu.
V Murski Soboti pet obstoječih lokacij z vrtički
V mestu in na mestnih robovih se nahaja pet različnih lokacij, na katerih so si meščani uredili urbane vrtove oz. vrtičke. Tako najdemo prvo lokacijo na zahodu mesta, na ozkem predelu med obstoječo stanovanjsko pozidavo in razbremenilnim kanalom. Površina je približno 4600 m2, na lokaciji se pa nahaja približno 40 vrtičkov. Vrtički so lično urejeni, pojavljati so se začeli posamezni enostavni objekti – lope, ter sajenje sadnega drevja. Druga lokacija se nahaja na severovzhodnem delu mesta, med reko Ledavo in Puconskim potokom. Površina je približno 5000 m2, na lokaciji se pa nahaja približno 40 vrtičkov. Vrtičke najdemo tudi za Pomurskimi mlekarnami, kjer je površina velikosti približno 3500 m2, na lokaciji pa se nahaja približno od 15 do 20 vrtičkov. Na jugovzhodnem delu mesta, južno od Vegove ulice se nahajajo vrtički v izmeri površine približno 3000 m2, z približno 10 vrtički. In zadnja ter največja lokacija se nahaja na jugovzhodnem delu mesta, za avtobusnimi garažami železniško progo M. Sobota – Pragersko. Površina je približno 19000 m2, na lokaciji pa se nahaja večje število vrtičkov, ki so organizirani v svoje društvo, Društvo vrtičkarjev Murska Sobota. Vzhodni del vrtičkov je predviden za traso nove obvoznice okoli mesta, zato se iščejo oz. se dogovarjajo o novih lokacijah.
Predstavitev šestih možnih novih lokacij
Predstavljenih je bilo več lokacij za nove urbane vrtove, ki so zanimive zaradi trenutne namembnosti - kmetijska zemljišča, travniki in same lokacije ob mestu. Prva lokacija se nahaja južno od obstoječih vrtov, ki so v zakupu Društva vrtičkarjev Murske Sobote. Nova lokacija je predvidena tudi v novem prostorskem načrtu MOMS. O sami lokaciji pa po podatkih občine še potekajo pogajanja. Preostale lokacije so predlogi DAP, ki so zanimive zaradi same lokacije. Druga lokacija se nahaja na južnem delu Murske Sobote, na kmetijskih zemljišč in bo po novem prostorskem načrtu MOMS predstavljala mestni rob – zeleni mestni rob. Tretja, četrta in peta lokacija se nahajajo na severnem delu mesta, nad območjem nekdanje tovarne Pomurka, ter nad reko Ledavo, na kmetijskih zemljiščih, zanimiva pa je zaradi bližine lendavaskih blokov. Šesta lokacija se nahaja v centru mesta, na prosti travnati površini med blokovskim naseljem.
Pri samooskrbi s hrano med zadnjimi v Evropi
Slovenija je pri samooskrbi s hrano med zadnjimi v Evropi, vendar se zavest o zdravi hrani krepi, z varstvom okolja je vse bolj pomembna tudi pot od njive do krožnika. Najpogostejše vprašanje, ki se postavlja v mestih pa je ali so mestni pridelki zdravi, kako do gredice zemljišča za vrtiček, kako urediti vrtičke, da ne bodo kazili podobe mesta. Vendar tukaj ne gre samo za zdravo hrano in ekonomsko korist, saj so urbani vrtovi tudi prostor za interakcijo, druženje, učenje in povezovanje meščanov.
