Na petek pred veliko nočjo se kristjani po celem svetu spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu.
Kristjani se na veliki petek spominjajo Jezusovega trpljenja na križevem potu in smrti na križu. Veliki petek je drugi dan velikonočnega tridnevja, ki je neposredna priprava na veliko noč, ko po tradiciji Jezus vstane iz groba. Dan prej se spominjajo Jezusove zadnje večerje, sama priprava na največji krščanski praznik pa se je začela že na pepelnično sredo, dan po pustnem torku, s strogim postom. Tudi za veliki petek je po krščanski tradiciji zapovedan strogi post, ki zapoveduje uživanje brezmesne hrane.
Duhovnik z usnjeno jakno in kavbojskimi škornji
Na dan Jezusove smrti se po župnijah uprizarja in moli križev pot. Križev pot je sestavljen iz štirinajstih postaj, ki ponazarjajo pot od Jezusove obsodbe, preko padcev in srečanj s posamezniki, do križanja in smrti na križu, ter ob koncu položitve v skalni grob. V beltinski župniji so posebej za mlade vernike pripravili malo drugačno molitev križevega pota. Molili so križev pot, ki ga je napisal francoski duhovnik, Guy Gilbert. Gilbert ruši stereotipe duhovništva, saj nosi dolge lase, kavbojske škornje, vozi motor in se oblači v črno usnjeno jakno. Življenje je posvetil mladim z ulice, prestopnikom in odvisnikom v Parizu. Vzgajanja se je lotil z ureditvijo kmetije, kjer se mladi posvečajo živalim. V Gilbertovem križevem potu, lahko najde vsakdo nasvet zase, tudi neverniki. Opisuje vsakdanje križe in težave, obogati pa ga s svojimi izkušnjami in doživljanji. V župnijski cerkvi v Beltincih se je zbralo veliko mladih, pa tudi starejših, ki so prebirali Gilbertove besede in premišljevali Jezusovo trpljenje, ter vleki vzporednice z vsakdanjim življenjem.
Dan brez svete maše
Veliki petek je edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo svete maše, se pa verniki vseeno zbirajo po cerkvah, kjer poleg križevega pota prebirajo še pasijon, vrhunec bogoslužja pa je čaščenje križa, ki predstavlja spoštovanje in hvaležnost. Ob koncu posvečeno hostijo, ki je znamenje Kristusa, duhovnik simbolno ponese v grob, ki ga večina vernikov obišče na veliko soboto, ki pa je bolj znana kot dan, ko nesejo velikonočne jedi k blagoslovu ali žegnju.
Sobota v znamenju velikonočnih jedi
Po tradicionalnem običaju se v soboto pripravljajo velikonočne jedi, med katerimi so pirhi, šunka, hren in potica, ki jih ljudje nato odnesejo k blagoslovu. Na veliko soboto, ki je zadnji dan velikonočnega tridnevja pred največjim krščanskim praznikom, se kristjani spominjajo Jezusa v Božjem grobu.
Janja Žalik
