Zdrav življenjski slog kot temelj duševnega zdravja otrok.
V oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA smo gostili pedopsihiatra Aleksandra Korošo iz Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov Zdravstvenega doma Murska Sobota.
Pogovor je razkril ključne vidike skrbi za duševno zdravje najmlajših in mladostnikov, vlogo centra ter pomembnost zgodnjega ukrepanja.
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Pomurju je namenjen skrbi za duševno zdravje te občutljive populacije.
Izvaja preventivne psihološke preglede triletnikov, logopedske preglede pri petih letih ter kurativne dejavnosti, ki zajemajo obravnavo duševnih motenj in stisk. Tim centra je multidisciplinaren in vključuje klinične psihologe, psihologe, logopede, delovno terapevtko, socialno delavko, medicinske sestre in administratorko, še vedno pa iščejo dva specialna pedagoga.
Temelji duševnega zdravja: Zdrav življenjski slog in kakovostni odnosi
Pedopsihiater Koroša poudarja, da je osnova za dobro duševno zdravje otrok in mladostnikov zdrav življenjski slog, ki vključuje:
- Uravnoteženo prehrano: Dovolj sadja in zelenjave.
- Dovolj spanca: Naspani otroci se lažje učijo, so umirjeni in se bolje soočajo s stresom.
- Prostočasne aktivnosti: Razvijanje veščin in socialnih stikov izven šolskega in domačega okolja.
- Fizična aktivnost: Pozitivno vpliva na telesno zdravje, dobro počutje in sposobnost obvladovanja stresa.
Enako pomembni so tudi odnosi v družini. Starši naj zagotovijo topel odnos, izkazujejo ljubezen, a hkrati postavljajo jasne meje. Ključno je, da si vzamejo čas za otroke, jim prisluhnejo in skupaj iščejo rešitve za težave.
Najpogostejše stiske in motnje
Med najpogostejšimi duševnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih so hiperkinetične motnje, depresija (pogosto se kaže kot razdražljivost, težave s spanjem in apetitom) ter anksiozne motnje, ki ovirajo vsakodnevno delovanje.
Redkejše, a v porastu po obdobju koronavirusa, so motnje hranjenja in avtizem.
Koroša poudarja, da se 50 odstotkov duševnih motenj začne že pred 14. letom in 75 odstotkov pred 24. letom, zato je zgodnje odkrivanje in obravnava ključnega pomena.
Zgodnje ukrepanje omogoča otrokom, da se normalno razvijajo, sklepajo prijateljstva in so uspešni v šoli, kar preprečuje dolgoročne težave.
Kdo prvi opazi in kje iskati pomoč?
Znake stisk najpogosteje opazijo starši ali učitelji. Pomembno je biti pozoren na spremembe v vedenju, kot so slabši uspeh v šoli, umik vase, zmanjšana družabnost ali dolgotrajna žalost.
Prvi koraki pri iskanju pomoči so lahko šolske svetovalne službe ali izbrani pediater. Ti strokovnjaki lahko pomagajo pri prepoznavanju težav in svetujejo glede nadaljnje strokovne pomoči.
Preventivni programi in ozaveščanje
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov v Murski Soboti izvaja preventivne programe, kot so »Neverjetna leta« (zdaj »Vlagajmo v igro«), namenjen krepitvi starševskih veščin za starše otrok od drugega do 12. leta.
Jeseni bodo začeli tudi s programom »Cool Kids« za otroke in mladostnike s tesnobo (od tretjega do 17. leta).
V Pomurju opažajo manjši interes za te intenzivne programe, deloma zaradi časovne obremenitve, deloma pa tudi zaradi pomanjkanja informacij.
Vendar pa je pomembno vedeti, da so ti programi odprtega tipa in ne potrebujejo napotnice – starši se lahko prijavijo sami.
Ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora (10. september) in svetovnem dnevu duševnega zdravja (10. oktober) Nacionalni inštitut za javno zdravje in njegova pomurska enota organizirajo različne dogodke.
Letos bo 10. oktobra v Ljutomeru predstavitev služb in nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja, med 10. septembrom in 10. oktobrom pa poteka tudi tradicionalna dobrodelna kolesarska akcija »Kilometri za življenje 2025«.
Stigma in vpliv zaslonov
V Pomurju je še vedno prisotna stigma glede duševnih težav, čeprav internet in socialna omrežja prinašajo tudi trend, da je »moderno imeti duševne težave«, kar ustvarja mešanico med željo po pomoči in odporom do nje.
Koroša opozarja na zapostavljenost področja duševnega zdravja v preteklosti, ki pa se v zadnjih letih izboljšuje z večjim številom zaposlenih in boljšo dostopnostjo.
Velik vpliv na duševno zdravje imajo tudi zasloni. Prekomerno preživljanje časa pred njimi vodi v zmanjšano gibanje, slabšo socializacijo, pomanjkanje spanca in izpostavljenost problematičnim vsebinam.
Starši so odgovorni za nadzor nad časom in vsebinami, ki jih otroci spremljajo.
Hiperaktivnost in vpliv sladkorja
Hiperaktivnost je kompleksna motnja, ki jo zaznamujejo pretirana aktivnost, težave s pozornostjo in impulzivnostjo. Koroša opozarja, da ni vsak nemiren otrok hiperaktiven, ampak je potrebna prisotnost motnje v več okoljih.
Zaužita količina sladkorja lahko pri nekaterih otrocih poveča nemirnost. Staršem svetuje, da v teh primerih omejijo vnos živil, bogatih s sladkorjem, kot so sokovi, gazirane pijače in sladice.
Sporočilo za starše in mladostnike
Na koncu je pedopsihiater poudaril, da je ključno vlagati v zdrav življenjski slog in odprte odnose. Ko se pojavijo stiske, je smiselno poiskati pomoč pri šolskih svetovalnih službah, nevladnih organizacijah, na spletni strani nacionalnega inštituta za javno zdravje ali pri osebnem zdravniku.
Zgodnje prepoznavanje in ukrepanje sta najpomembnejša dejavnika za uspešno obvladovanje duševnih težav in za zdrav razvoj otrok in mladostnikov.
