VIDEO: Kako bi županski kandidati spodbujali delovna mesta v Gornjih Petrovcih?

| v Lokalno

Županski kandidati o podpori obrtnikom in podjetnikom.

Volivci v občini Gornji Petrovci bodo to nedeljo, 18. januarja 2026, odločali, komu bodo zaupali vodenje občine do rednih lokalnih volitev prihodnjo jesen. 

Nadomestne županske volitve potekajo v času, ko se občina sooča z več pomembnimi izzivi, od finančne sanacije in upravljanja občinskega premoženja do vprašanj gospodarskega razvoja, infrastrukture in kakovosti življenja občanov.

Televizija IDEA je zato pripravila veliko soočenje županskih kandidatov, na katerem so kandidati predstavili svoje poglede, prioritete in vizijo prihodnjega razvoja občine Gornji Petrovci. 

Volivci bodo lahko izbirali med tremi kandidati z različnimi poklicnimi ozadji in političnimi podporami, ki vsak na svoj način ponujajo rešitve za nadaljnje vodenje občine.

Za županski stolček se potegujejo:

  • Mirjana Časar, ki je po izobrazbi diplomirana ekonomistka, opravlja pa delo bančnega referenta - specialista (predlagatelj: Nova Slovenija – Krščanski demokrati).
  • Milan Horvat, ki je po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik in je upokojen (predlagatelj: Lidija Krpič Časar in skupina volivcev).
  • Dosedanji podžupan Ernest Kerčmar, ki ima poklicno šolo in je upokojen (predlagatelj: Gibanje Svoboda).

Na soočenju županskih kandidatov v občini Gornji Petrovci so kandidati odgovarjali tudi na vprašanje, ali pričakujejo več delovnih mest in kako bi občina lahko spodbujala podjetniško okolje

Odgovori so pokazali, da se vsi zavedajo omejenih finančnih zmožnosti občine, hkrati pa vidijo različne poti za podporo zaposlovanju.

Dosedanji podžupan Kerčmar je poudaril, da občina nima možnosti za večje finančne spodbude. 

Kot je dejal, lahko občina predvsem podpira obstoječe male obrtnike in podjetnike, in sicer tako, da jim omogoča delo znotraj občine. 

Na ta način si lahko po njegovih besedah zagotovijo dodatni zaslužek in ohranjajo dejavnost v lokalnem okolju.

Kandidatka Časar meni, da bi bilo mogoče podjetništvo in zaposlovanje spodbujati s pomočjo subvencioniranja zaposlitev

Ob tem vidi priložnost tudi v povezovanju s sosednjimi občinami in skupnih projektih, v okviru katerih bi se lahko zaposlili tudi prebivalci občine Gornji Petrovci.

Horvat je poudaril, da občina zaradi finančnih omejitev in obveznosti pri odplačevanju kreditov ne more izvajati večjih neposrednih vlaganj. 

Kot možno rešitev vidi pomoč podjetnikom pri urejanju prostora in prostorskih načrtov. Spomnil je, da je občina v preteklosti imela predvideno lokacijo za industrijsko cono, ki pa je bila kasneje ukinjena.

Po njegovem mnenju bi lahko občina podjetnikom na drugih lokacijah, kjer je lastnica zemljišč, vsaj olajšala dostop do osnovne infrastrukture.

Preberite še

Komentarji

BM.

Sto kole de volo Kercmara ali to zensko, njeme trbej dozivljensko zejte pravico do voljenja! Vse razen Horvata nema smisla!

xyxyxy

Bog pomagaj, so ubogi, najbolje da se pridružijo sosednjim občinam, saj so opravilno nesposobni že desetletja.

ru-di ksa

Vse to je en veliki nič od nič najprej v občini ureditev infrastrukture in gradbenih dovoljenj polovica zgradb je črnogradenj sledi prevetritev teh zgradb potem ceste in dostop do posameznih objektov hiš vodovod in kanalizacijo čistilne naprave in potem počasi rože in nogometna igrišča

prekmurec123456

šterikoli de zupan nede nika napravo....nemre ka so vsi računi zapreti za nekaj let.... telko ka de mel plačo malo bokšo

goska

Nobeden od nastopajočih ni sposoben povedati, da je občina zrela za stečaj, s tem bi prihranil denar davkoplačevalcev in na novih temeljih pričel graditi !?

prekmurec123456

tej ka je bil so sedaj podzupan pa ga nagnati ka je kak zupan kriv ka je tak kak je

LZN

Če misliš, da so zdravniki glavni krivci za stanje v zdravstvu, potem ti politika že dolgo uspešno prodaja napačno zgodbo.
Javno zdravstvo ni vprašanje lastništva bolnic ali zdravstvenih domov. Ne gre za to, ali je ambulanta v lasti države, občine ali zasebnika.
Javno zdravstvo pomeni nekaj drugega: da imajo državljani dostop do zdravstvenih storitev, ki so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dostopne vsem pod enakimi pogoji.
In tukaj je prva velika zmota, ki jo je treba razbiti:
zdravstvene storitve niso brezplačne in niso plačane iz nekega abstraktnega “javnega denarja”.
Plača jih zdravstvena zavarovalnica - ZZZS, v katero vsi redno vplačujemo. Vsak mesec. Obvezno.
Po grobih izračunih zaposleni s povprečno plačo - 1.573€/mesec (september 2025) - letno v obvezno zdravstveno zavarovanje vplača približno 4.000–4.500 evrov (prispevki zaposlenega in delodajalca skupaj).
V desetih letih to pomeni 40.000 evrov ali več.
To ni brezplačno zdravstvo.
To je predplačniško zdravstvo.
Zato je povsem napačno razmišljanje, da bi morali biti “hvaležni”, če do storitve sploh pridemo. Storitev smo že plačali. Vnaprej.
Popolnoma vseeno je, ali storitev opravi zdravnik v javnem zdravstvenem domu ali zdravnik v zasebni ambulanti. Če je storitev plačana iz obveznega zavarovanja, gre v obeh primerih za storitev javnega zdravstva. To je standardna praksa v večini razvitega sveta, kjer ima večina zdravnikov status zasebnih izvajalcev – pa javno zdravstvo zaradi tega ne razpada, pogosto deluje celo bolje.
Pri nas pa že leta spremljamo stalne in zelo glasne napade na zdravnike. Sporočilo je vedno isto: krivi so oni – ker delajo tudi zasebno, ker zaslužijo, ker naj bi povzročali čakalne vrste.
Res verjamemo, da je sistem z več milijardami evrov letnega denarnega toka tako enostavno razložiti?
Tu pridemo do dela, ki ga politika praviloma preskoči.
Slovensko zdravstvo ima že desetletja resne težave pri nabavah medicinskega materiala in opreme.
O tem ne govorijo govorice, ampak:
– poročila Računskega sodišča,
– ugotovitve KPK,
– novinarske preiskave.
Primeri preplačanih žilnih opornic, medicinskih pripomočkov, opreme in celo bolniških postelj niso izjema, ampak vzorec. Razlike v cenah v primerjavi s tujino so bile v nekaterih primerih večdesetodstotne, včasih celo večkratne.
In to niso stroški zdravnikov. To so stroški materialov, ki jih sistem plačuje brez resnega tržnega pritiska.
Ključno dejstvo, ki se ga redko jasno pove, je naslednje:
količino in vrsto zdravstvenih storitev določa plačnik – zavarovalnica, ne zdravniki.
Plačnik določa, koliko posegov bo plačanih, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji. Če so omejitve prenizke, čakalne vrste nastanejo ne glede na to, kdo storitev izvaja.
Ko ista storitev poteka samoplačniško, gre hitreje – ne zato, ker bi bil zdravnik drugačen, ampak zato, ker omejitev plačnika izgine.
V večini razvitih držav obstaja več zdravstvenih zavarovalnic, ki si konkurirajo. Konkurenca pomeni nadzor nad cenami storitev in materialov ter manj prostora za sistemska preplačila.
Pri nas imamo enega samega plačnika - ZZZS, brez prave konkurence. In kjer je monopol, tam je tudi nadzor praviloma šibkejši.
Zato je nevarno, ko se razprava zoži na slogan »javnega zdravstva ne damo«, brez da bi se vprašali:
– kako sistem dejansko deluje,
– kdo upravlja denar, ki ga vsi vplačujemo,
– in zakaj se težave že leta ponavljajo na istih mestih.Pravo javno zdravstvo ni ideologija.
Je sistem, ki mora biti dostopen, pregleden in odgovoren do zavarovancev.Vse ostalo je megla.
Megla pa – kot vedno – koristi istim.

Komentarji

BM.

Sto kole de volo Kercmara ali to zensko, njeme trbej dozivljensko zejte pravico do voljenja! Vse razen Horvata nema smisla!

xyxyxy

Bog pomagaj, so ubogi, najbolje da se pridružijo sosednjim občinam, saj so opravilno nesposobni že desetletja.

ru-di ksa

Vse to je en veliki nič od nič najprej v občini ureditev infrastrukture in gradbenih dovoljenj polovica zgradb je črnogradenj sledi prevetritev teh zgradb potem ceste in dostop do posameznih objektov hiš vodovod in kanalizacijo čistilne naprave in potem počasi rože in nogometna igrišča

prekmurec123456

šterikoli de zupan nede nika napravo....nemre ka so vsi računi zapreti za nekaj let.... telko ka de mel plačo malo bokšo

goska

Nobeden od nastopajočih ni sposoben povedati, da je občina zrela za stečaj, s tem bi prihranil denar davkoplačevalcev in na novih temeljih pričel graditi !?

prekmurec123456

tej ka je bil so sedaj podzupan pa ga nagnati ka je kak zupan kriv ka je tak kak je

LZN

Če misliš, da so zdravniki glavni krivci za stanje v zdravstvu, potem ti politika že dolgo uspešno prodaja napačno zgodbo.
Javno zdravstvo ni vprašanje lastništva bolnic ali zdravstvenih domov. Ne gre za to, ali je ambulanta v lasti države, občine ali zasebnika.
Javno zdravstvo pomeni nekaj drugega: da imajo državljani dostop do zdravstvenih storitev, ki so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dostopne vsem pod enakimi pogoji.
In tukaj je prva velika zmota, ki jo je treba razbiti:
zdravstvene storitve niso brezplačne in niso plačane iz nekega abstraktnega “javnega denarja”.
Plača jih zdravstvena zavarovalnica - ZZZS, v katero vsi redno vplačujemo. Vsak mesec. Obvezno.
Po grobih izračunih zaposleni s povprečno plačo - 1.573€/mesec (september 2025) - letno v obvezno zdravstveno zavarovanje vplača približno 4.000–4.500 evrov (prispevki zaposlenega in delodajalca skupaj).
V desetih letih to pomeni 40.000 evrov ali več.
To ni brezplačno zdravstvo.
To je predplačniško zdravstvo.
Zato je povsem napačno razmišljanje, da bi morali biti “hvaležni”, če do storitve sploh pridemo. Storitev smo že plačali. Vnaprej.
Popolnoma vseeno je, ali storitev opravi zdravnik v javnem zdravstvenem domu ali zdravnik v zasebni ambulanti. Če je storitev plačana iz obveznega zavarovanja, gre v obeh primerih za storitev javnega zdravstva. To je standardna praksa v večini razvitega sveta, kjer ima večina zdravnikov status zasebnih izvajalcev – pa javno zdravstvo zaradi tega ne razpada, pogosto deluje celo bolje.
Pri nas pa že leta spremljamo stalne in zelo glasne napade na zdravnike. Sporočilo je vedno isto: krivi so oni – ker delajo tudi zasebno, ker zaslužijo, ker naj bi povzročali čakalne vrste.
Res verjamemo, da je sistem z več milijardami evrov letnega denarnega toka tako enostavno razložiti?
Tu pridemo do dela, ki ga politika praviloma preskoči.
Slovensko zdravstvo ima že desetletja resne težave pri nabavah medicinskega materiala in opreme.
O tem ne govorijo govorice, ampak:
– poročila Računskega sodišča,
– ugotovitve KPK,
– novinarske preiskave.
Primeri preplačanih žilnih opornic, medicinskih pripomočkov, opreme in celo bolniških postelj niso izjema, ampak vzorec. Razlike v cenah v primerjavi s tujino so bile v nekaterih primerih večdesetodstotne, včasih celo večkratne.
In to niso stroški zdravnikov. To so stroški materialov, ki jih sistem plačuje brez resnega tržnega pritiska.
Ključno dejstvo, ki se ga redko jasno pove, je naslednje:
količino in vrsto zdravstvenih storitev določa plačnik – zavarovalnica, ne zdravniki.
Plačnik določa, koliko posegov bo plačanih, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji. Če so omejitve prenizke, čakalne vrste nastanejo ne glede na to, kdo storitev izvaja.
Ko ista storitev poteka samoplačniško, gre hitreje – ne zato, ker bi bil zdravnik drugačen, ampak zato, ker omejitev plačnika izgine.
V večini razvitih držav obstaja več zdravstvenih zavarovalnic, ki si konkurirajo. Konkurenca pomeni nadzor nad cenami storitev in materialov ter manj prostora za sistemska preplačila.
Pri nas imamo enega samega plačnika - ZZZS, brez prave konkurence. In kjer je monopol, tam je tudi nadzor praviloma šibkejši.
Zato je nevarno, ko se razprava zoži na slogan »javnega zdravstva ne damo«, brez da bi se vprašali:
– kako sistem dejansko deluje,
– kdo upravlja denar, ki ga vsi vplačujemo,
– in zakaj se težave že leta ponavljajo na istih mestih.Pravo javno zdravstvo ni ideologija.
Je sistem, ki mora biti dostopen, pregleden in odgovoren do zavarovancev.Vse ostalo je megla.
Megla pa – kot vedno – koristi istim.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi