VIDEO: Janez Kozinc o imenovanju za škofa, veri, osami in ljubezni: »Dajte vi to meni s kemijo pokazati. To ne gre«

V oddaji Med nama na televiziji IDEA je tokrat gostoval murskosoboški škof Janez Kozinc, ki je vodenje škofije prevzel septembra letos.

V pogovoru je razkril, kako se navaja na nove kraje in ljudi, dotaknil se je začetka škofovske poti, spregovoril pa je tudi o klicu v duhovništvo, o izkušnjah iz prejšnjih služb in o tem, kje vidi priložnost za nagovor tistih, ki so od vere oddaljeni.

V ospredju pogovora je bil tudi trenutek imenovanja. Kozinc je opisal prvo reakcijo in občutek odgovornosti.

Prvi vtisi ob prihodu v Prekmurje

Kozinc je povedal, da se na novo okolje še navaja. Dejal je, da gre za drugačen prostor, drugačne ljudi in drugačno geografijo. Ob tem je poudaril, da je z leti prilagajanje počasnejše.

»Ja, se navajam na ta nov kraj, nove ljudi, novo geografijo, tako versko kakor tudi čisto reliefno. Tako, da ja, mislim, da glede na moja leta bom rabil nekaj časa, da se privadim na novo okolje,« je povedal Kozinc.

Ob tem je dodal, da želi mirno spustiti prejšnje obdobje in se odpreti novemu. Poudaril je razpoložljivost za ljudi in duhovnike v škofiji.

»Da spustim mirno tisto, kar je bilo, pa se tukaj dam na razpolago v enem novem kraju, novim ljudem, duhovnikom,« je povedal.

Spregovoril je tudi o podobah, ki so mu ostale v spominu. Med njimi je izpostavil poletni prihod in vonj sveže požetih polj. Kot poseben del pokrajine je omenil Goričko. Dejal je, da mu je zaradi rahle gričevnatosti bližje in bolj domače.

Imenovanje za škofa in teža odgovornosti

Ko je govoril o imenovanju, je Kozinc najprej opisal svojo prvo reakcijo. Ta je bila po njegovih besedah zelo neposredna. 

»Prva reakcija je bila 'o, ne'. Pojasnil je, da je ob tem razmišljal tudi o stanju v cerkvi. Omenil je, da nekateri trendi niso spodbudni, vsaj s človeškega vidika.

»Glede na situacijo v cerkvi, kjer bi rekli čisto človeško gledano, eni trendi, vsaj v mojih očeh, ali pa v človeškem merilu, v statistikah, niso zelo pozitivni,« je dejal.

Dodal je, da se človeška merila ne morejo primerjati z božjimi, vendar odgovornost vseeno ostaja. Povedal je, da je najprej videl predvsem težo naloge.

»Najprej vidiš težo. Jaz sem si rekel, joj, to pa jaz res ne bi, če bi se dalo. Takrat je bilo zelo močno to božje nagovarjanje, spodbudno, tolažilno,« je dejal Kozinc.

Od kemije do klica v duhovništvo

Kozinc je v pogovoru spregovoril tudi o poti, ki ga je vodila v duhovništvo. Njegova prva poklicna usmeritev je bila znanstvena, saj mu je bila kemija vedno blizu. Leta 1999 je diplomiral na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, nato pa se je zaposlil na inštitutu ERICo v Velenju.

»Kemija mi je še danes lepa stvar. Po duši se čutim malo bolj naravoslovca,« je povedal.

Omenil je skoraj sedem let delovne dobe in dobro delovno okolje, v katerem se je dobro počutil. Kljub temu je prišel trenutek, ko je začel doživljati, da ga čaka še nekaj več. 

»Bil je en trenutek, ko sem začel doživljati, da to morda še ni vse. Pa je prišel enkrat klic: Kaj pa, če bi ti bil duhovnik?« je povedal in dodal, da je ta misel v njem zorela dlje časa,« je povedal.

Poudaril je, da je moral temu klicu dati priložnost, saj sicer ne bi imel notranjega miru. 

Vera, znanost in vprašanja smisla

V pogovoru se je dotaknil tudi razmerja med vero in znanostjo. Povedal je, da znanost ne more odgovoriti na temeljna bivanjska vprašanja.

»Zakaj živim, od kod prihajam, kam grem – tu znanost v tem smislu ne daje odgovora,« je dejal.

Poudaril je, da obstajajo resničnosti, ki presegajo empirični razum, in kot primer navedel ljubezen. »Dokažite vi meni ljubezen med dvema človekoma. Dajte vi to meni s kemijo pokazati. To ne gre,« je dejal.

Ob tem je poudaril, da je prav skozi znanost sam vedno bolj odkrival skrivnost boga. Svoje stališče je povzel jasno. »Meni sploh ni izključujoče znanost in vera. Ne vidim, da je tu razkorak,« je dejal.

Osamljenost, nagovor ljudi in božično sporočilo

Kozinc je spregovoril tudi o osamljenosti v duhovniškem poklicu. Pritrdil je, da je to resnična izkušnja. 

»Ne motite se. Duhovnik mora računati tudi z osamljenostjo,« je povedal, ob tem pa poudaril razliko med samoto in osamljenostjo.

Dejal je, da je osamljenost lahko tudi priložnost za poglobitev odnosa z Bogom. Dotaknil se je tudi Svetega pisma in poudaril, da je dovolj že nekaj minut na dan. Ključno vprašanje je po njegovih besedah preprosto. »Bog, kaj mi hočeš po tej besedi povedati?«

Izrazil je tudi željo, da bi ljudje ob kristjanih srečevali sprejemanje in ne obsodbe.

Oddaja Med nama redno prinaša pogovore z različnimi sogovorniki

Oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, ponovitve pa bodo ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00.

Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyju.

Sogovornike v oddaji poleg Miše Zečević gostijo še Samanta Gomboc, Marjan Dora, Benjamin Langner in Uroš Maučec.