Akademski slikar Ignac Meden je bil v tokratni pogovorni oddaji gost Marjana Dore. Spregovoril je o svoji poti od Depale vasi do umetnosti prostora in o tem, zakaj nikoli ni klonil pod pritiskom.
V novi epizodi pogovorne oddaje Med nama na televiziji IDEA je akademski slikar Ignacij Meden spregovoril o svoji poti, zgodnjih selitvah, uporniški mladosti, odnosu do umetnosti in o tem, zakaj je ostal zvest samemu sebi tudi takrat, ko bi bila bližnjica enostavnejša.
Otroštvo med številnimi selitvami in prvi vtisi, ki so ga zaznamovali
Meden je Dori zaupal, da se je rodil v Depali vasi in tam preživel približno leto dni. Družina se je nato preselila v Slavonijo, kjer je živel do četrtega leta, pozneje pa na Dolenjsko in v Kranj.
Prvi razred osnovne šole je obiskoval v Šenčurju, potem je šolanje nadaljeval v Kranju.
Spomnil se je tudi najstniških let in občutka drugačnosti. »Nisem bil kakšen poseben primerek,« je povedal, a dodal, da je že zgodaj čutil močan občutek za pravičnost in empatijo.
Prihod v Mursko Soboto in generacija, ki ga je sprejela kot »visokega fanta z očali«
V Mursko Soboto je prišel zaradi sestre. Najprej je nekaj mesecev živel v Gornji Radgoni, nato se je preselil v Mursko Soboto in tam dokončal gimnazijo. Sošolci se ga spominjajo kot košarkarja, ki je na tekmah pogosto dosegal največ košev.
Pojasnil je, da ga šport ni zares zaznamoval, čeprav je kot osnovnošolec tudi metal kopje, malo plaval in se ukvarjal z atletiko. »Še zdaj imam doma eno kopje,« je razkril.
Od besede k podobi in odločitev, ki je prelomila akademsko pot
Po gimnaziji se je najprej vpisal na Filozofsko fakulteto, študiral je filozofijo in primerjalno književnost. Dve leti študija sta ga pripeljali do spoznanja, da beseda ni njegov končni izraz.
»Ugotovil sem, da beseda ni tisto, kjer bi jaz našel način bivanja,« je povedal.
Ker je v sebi ves čas nosil risanje in barve, se je odločil za Likovno akademijo. Pred tem je opravil sprejemne izpite na pedagoški akademiji v Mariboru, kjer je v enem letu in pol pridobil nujne osnove. Nato je uspešno opravil sprejemne izpite na akademiji v Ljubljani in diplomiral.
Posebej se spominja profesorja Gabrijela Stupice: »To, kar sem na akademiji zares dobil, je bilo eno leto pri Gabrijelu Stupici.«
Vrnitev na vzhod, učiteljevanje in izgubljeni atelje v Rakičanu
Po študiju se je vrnil v Mursko Soboto. Zaposlil se je v takratnem srednješolskem centru, kjer je najprej poučeval samoupravljanje, pozneje pa umetnostno vzgojo.
Odločil se je tudi za atelje v rakičanskem gradu, vendar se je zgodba končala boleče.
»Eno veliko skulpturo in veliko peč so enostavno odpeljali na odpad,« je povedal. Zato je atelje preselil v Šalovce, kjer ustvarja še danes.
Zakaj nikoli ni želel biti del zakulisnih krogov?
Ignacij Meden je večkrat poudaril, da umetnosti ne razume kot tekmo. »Človek ni umetnik zaradi denarja,« je poudaril. Talent, trud in iskrenost so po njegovih besedah trije pogoji, brez katerih naslov umetnika nima pomena.
Svoj izraz opisuje kot »umetnost prostora«. Pojasnil je: »Tisto, kar je iz snovi položeno noter, je ustvaritev.« Ob tem verjame, da mora gledalec pristopiti sam: »To, kar stoji na zidu, mora govoriti samo po sebi.«
Odnosa do umetniških krogov v prestolnici ni nikoli pogrešal. »Meni ni treba nikjer pripogibati kolena,« je poudaril in dodal, da mu življenje izven centrov moči prinaša svobodo.
Vloga v prekmurskem prostoru in ustanovitev društva likovnih umetnikov
Ko je prišel v Prekmurje, regija ni imela lastnega likovnega društva. Sam je bil glavni pobudnik ustanovitve Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije. Včlanili so se številni ustvarjalci iz regije in tudi tisti, ki so živeli v Ljubljani, a so želeli ostati povezani s Prekmurjem.
Društvo po njegovem ni umetnostni filter, ampak organizacija, ki skrbi za status članov in strokovno prisotnost v prostoru.
O poeziji, ki ga spremlja še danes
V pogovoru sta z voditeljem odprla tudi stare literarne poskuse iz gimnazijskih let. Ena izmed pesmi, stara več kot pet desetletij, ga še vedno nagovarja.
»Tako sem sam. Sam. Čisto sam,« je v pesmi zapisal mladostni Meden. Na vprašanje, ali se je od takrat kaj spremenil, je odgovor prepustil gledalcem.
Ignacij Meden ostaja ustvarjalec, ki si je skozi življenje izboril pravico do lastnega ritma in prostora. Neomajen v stališčih, zvest umetnosti, ki jo razume kot dialog med stvaritvijo in gledalcem, ter trdno prepričan, da se integriteta ne da kupiti.
»Od česar ne umreš, to te ojača,« je dejal – misel, ki ga spremlja že od mladosti.
Oddaja Med nama redno prinaša pogovore z različnimi sogovorniki
Pogovorna oddaja Med nama je na programu televizije IDEA vsako sredo, ob 18.30 in 20.15, ponovitve pa so ob nedeljah, ob 18.00 in 20.00.
Oddaje so dostopne tudi na YouTubu in Spotifyu.
Pogovore pripravljajo različni voditelji. Poleg Marjana Dore sogovornike v oddaji gostijo še Samanta Gomboc, Miša Zečević, Benjamin Langner in Uroš Maučec.
