Tradicionalni pustni obred, ki simbolno opozarja na neporočeno mladino, bo 14. februarja združil okoli 250 nastopajočih iz Porabja in Slovenije.
V Slovenski vesi v Monoštru bodo v soboto, 14. februarja, pripravili tradicionalno porabsko borovo gostüvanje, ki spada med pomembne tradicionalne pustne prireditve.
V Pomurju so borovo gostüvanje na zadnje pripravili leta 2017 v Križevcih na Goričkem, dogodek, ki ima globoke korenine v prekmurski kulturni dediščini, je bil v preteklosti namenjen posmehu mladim fantom in dekletom, ki se v zimskem obdobju niso poročili.
Simbolna poroka z borom
Po izročilu se borovo gostüvanje odvija v vasi, kjer se v predpustnem obdobju ni nihče poročil. Dogodek, ki ga nekateri imenujejo tudi borovo ženitovanje, simbolno predstavlja poroko z borom, obred pa združuje celotno vaško skupnost.
Karel Holec, predsednik Državne slovenske samouprave na Madžarskem, je v studiu televizije IDEA povedal, da je bil dogodek običajno namenjen mladim, ki se niso poročili:
»To je bilo za njih tudi malo sramota, da se niso ženili, da si niso našli para.«
Jasno sporočilo o skupnosti
Fantje so morali v gozdu poiskati največji bor in ga ves dan vleči skozi vas. Dekle so simbolično 'poročili' z borom.
Vaščani so ji določili ženina, ne glede na to, kakšen je bil. Obred je bil šaljiv, a je nosil jasno sporočilo o skupnosti in pričakovanjih do mladih.
Običaj je bil v Porabju živ desetletja, nato pa je po letu 1970 zamrl. Do leta 1990 dogodka niso več prirejali, tradicijo pa so leta 1994 obudili v Andovcih, manjši porabski vasi.
»To je del naše kulture. To je naše«
Danes borovo gostüvanje organizirajo vsako drugo ali tretje leto pod okriljem Državne slovenske samouprave, saj je dogodek organizacijsko in finančno zahteven. Letos bo sodelovalo okoli 250 nastopajočih, kar presega zmožnosti posamezne vasi.
Borovo gostüvanje je vpisano tudi v register kulturne dediščine, kar po besedah Holeca pomeni pomemben korak k ohranitvi običaja.
»To je del naše kulture. To je naše,« je poudaril Karel Holec.
Ob tem je poudaril tudi pomen sodelovanja s Slovenijo. Na prireditev prihajajo obiskovalci, glasbene skupine in drugi nastopajoči iz Slovenije. Dogodek je dvojezičen, v slovenščini in madžarščini, kar dodatno krepi narodno identiteto porabskih Slovencev in spodbuja rabo jezika med mladimi.
Izvor in simbolika
Borovo gostüvanje naj bi izviralo iz stare evropske tradicije vleke ploha in simbolizira opomin neporočeni mladini. V preteklosti je bilo razširjeno predvsem v evangeličanskih vaseh na Goričkem in Ravenskem, kjer je bilo manj mladih in s tem manj porok.
Katoliška duhovščina je temu obredu nasprotovala, saj naj bi se norčeval iz verskih poročnih obredov.
Bor kot simbol moškosti predstavlja mladoporočenca, nevesta pa je neporočeno dekle iz vasi. Po ljudskem izročilu je bil vrhunec prireditve vedno podiranje bora in vleka debla do kraja slavja, kar je pomenilo opomin in sramotenje neporočene mladine.
