Tako je bilo leta 2017 v Križevcih.
V Prekmurju že vse od leta 2017 ni bilo borovega gostüvanja, pomembne tradicionalne pustne prireditve.
19. februarja 2017 so Križevci na Goričkem po dolgih 15 letih znova oživili tradicionalno pustno prireditev borovo gostüvanje. Takrat je bila prekmurska živa dediščina prikazana zadnjič.
Dogodek, ki ima globoke korenine v prekmurski kulturni dediščini, je bil v preteklosti namenjen posmehu mladim fantom in dekletom, ki se v zimskem obdobju niso poročili.
Tradicija, ki oživi skupnost
Po izročilu se borovo gostüvanje odvija v vasi, kjer se v predpustnem obdobju ni nihče poročil. Dogodek, ki ga nekateri imenujejo tudi borovo ženitovanje, simbolno predstavlja poroko z borom, obred pa združuje celotno vaško skupnost.
V Križevcih so se leta 2017 obiskovalci zbrali v gozdu, kjer so se družili s tradicionalnimi maskami, kot so gorički pozvačini, svati, nevesta, ženin, družice, ciganke, lovci, gozdarji, botovi miličniki in nekdanji obrtniki, ki so nudili prerokovanja, friziranja, čiščenja čevljev in zdravniške nasvete.
Osrednji del dogajanja je bil posek bora, ki so ga gozdarji nato morali obraniti pred fanti iz sosednjih vasi. Če bi jim ga odvzeli, bi to pomenilo veliko sramoto za domačine.
Po uspešni ubranitvi so se z borom odpravili do gasilskega doma, kjer je sledila šaljiva uradna poročna slovesnost in veselica.
Borova gostüvanja izginjajo?
Dogodek so vaščani pripravljali več mesecev, zbrana sredstva pa so namenili nakupu nove gasilske cisterne.
Organizatorji so takrat poudarili, da je bil namen prireditve poleg zbiranja sredstev tudi ohranjanje kulturne dediščine in promocija turistične ponudbe kraja.
Kljub bogati zgodovini se borova gostüvanja v Prekmurju prirejajo vse redkeje.
V Bodoncih so ga nazadnje organizirali leta 2011, v Vučji Gomili leta 2008, v Šulincih pa 2003.
Izvor in simbolika
Borovo gostüvanje naj bi izviralo iz stare evropske tradicije vleke ploha in simbolizira opomin neporočeni mladini. V preteklosti je bilo razširjeno predvsem v evangeličanskih vaseh na Goričkem in Ravenskem, kjer je bilo manj mladih in s tem manj porok.
Katoliška duhovščina je temu obredu nasprotovala, saj naj bi se norčeval iz verskih poročnih obredov.
Bor kot simbol moškosti predstavlja mladoženca, nevesta pa je neporočena dekle iz vasi. Po ljudskem izročilu je bil vrhunec prireditve vedno podiranje bora in vleka debla do kraja slavja, kar je pomenilo opomin in sramotenje neporočene mladine.
