Slovenske občine se bodo za letošnja državna sredstva potegovala po ključu koeficienta razvitosti občin dodeljenega s strani ministrstva za finance.
Ministrstvo za finance je dodelilo t.i. koeficiente razvitosti občin, po katerih naj bi se dodeljevala državna sredstva v sorazmerju s pokazatelji. Pristojno ministrstvo je pri izračunu le-teh upoštevalo razvitost in razvojne možnosti občine, kot so povprečni dohodki občanov, število delovnih mest, starostna struktura občine, poseljenost, kulturne institucije, ter ostale družbene dejavnike, ki vplivajo na razvoj občine.
Razvitejše občine od držve pridobijo manj sredstev, kot manj razvite občine. Le-te od države za naložbe pridobijo 90 do 100 odstotkov sredstev, pri nadpovprečnih občinah se ta odstotek zniža na 50 do 60. "Pri svojem delu nisem nikoli špekuliral z raznimi koeficienti, želel sem le dvigniti kvaliteto življenja občanov, okrepiti turizem in za to bo Kranj kaznovan. Gre za nenavaden način destimulacije razvoja", je za Dnevnik povedal Damijan Perne, župan Mestne občine Kranj, ki spada v kategorijo nadpovprečno razvitih občin. Župan najrazvitejše slovenske občine - Trzin, Anton Peršak, se je z izjavo Perneta strinjal, saj naj bi država z regulativo določanja koeficientov "kaznovala" razvitejše občine. Pri številnih slovenskih občinah je zaradi gospodarske krize in posledično upada delovnih mest in visoke stopnje nezaposlenosti koeficient zrasel (predvsem Pomurje), s čimer so le-te upravičene do 90 ali 100 odstotkov sredstev vrednosti naložbe.
V Pomurju le pet povprečno razvitih občin
V pomurski regiji je po ključu dodeljevanja koeficienta razvitosti uspelo v kategorijo povprečno razvitih občin le petim občinam - Murska Sobota, Radenci, Veržej, Križevci pri Ljutomeru in Odranci. Slednje so tako od države za prihodnje naložbe upravičene do 70 ali 80 odstokov vrednosti celotne naložbe, ostale pomurske občine, ki so kategorizirane kot podpovprečno razvite pa 90 do 100 odstotkov.
