Tožilstvo je po vpogledu v dokumentacijo in izpovedbah prič ocenilo, da mu kaznivega dejanja ni mogoče očitati.
Na sodišču se je danes nadaljevala glavna obravnava v zadevi Dvorec Rakičan, v kateri se je nekdanjemu direktorju zavoda Robertu Celcu očitalo kaznivo dejanje ponarejanja listin.
Postopek se je nanašal na sklep v zapisniku 13. seje sveta javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, ki je bila 23. februarja 2018. Sporen je bil sklep številka 91, povezan z razlago pooblastil direktorja pri sklepanju pravnih poslov nad 20.000 evrov.
Na obravnavo sta bili vabljeni dve priči, in sicer Mitja Slavinec, nekdanji predsednik sveta zavoda, in Jožef Varga, nekdanji član ter kasnejši predsednik sveta zavoda.
Slavinec o pripravi zapisnikov
Mitja Slavinec je povedal, da je bilo gradivo za seje praviloma pripravljeno vnaprej, prav tako tudi osnutek zapisnika, razen pri točki razno.
»Zapisnike je pisala Sabina Kerec. Po seji je pri točki razno bilo še kaj razprave in tisto sem ji rekel, naj doda v zapisnik,« je povedal Slavinec.
Ob tem je pojasnil, da sta zapisnike usklajevala tudi po elektronski pošti. Kot je dejal, prva verzija praviloma ni bila takšna, kot si jo je želel, zato je skušal doseči dikcijo, ki bi odražala razpravo na seji.
»Na koncu je dodala moj elektronski podpis, zapisnik je bil poslan ostalim članom, praviloma pa pripomb ni bilo. Praviloma zapisnika nisem podpisoval,« je povedal Slavinec.
Sodnik Stanislav Žižek je ob tem izpostavil, da je policija glede sporne seje pridobila tri različne verzije zapisnika, pri čemer je imel vsak zapisnik drugačen sklep glede sporne točke. Slavinec je dejal, da je vsebini razprave najbližji drugi zapisnik, torej tisti, za katerega se očita, da je ponaredek.
»Svet zavoda je zasledoval cilj, da olajša delo direktorju,« je povedal Slavinec.
Dodal je še, da po njegovem zapisničarka zapisnikov običajno ni podpisovala, niti tega ni pričakoval.
Varga o razpravi glede pooblastil direktorja
Jožef Varga je povedal, da se seje spomni, ker je bilo o njej pozneje veliko govora. Po njegovih besedah se spomni razprave o sklepu, ki se je nanašal na funkcioniranje zavoda oziroma financiranje.
Kot je pojasnil, so bile nekatere zadeve v zavodu takšne, da jih je bilo treba vnaprej financirati s krediti. Zaradi tega naj bi bile seje pogosto sklicane na hitro.
Dejal je, da je bila ideja članov sveta zavoda, da bi direktorja pooblastili za sklepanje določenih poslov, da se ne bi bilo treba stalno sestajati.
Konkretne seje se po njegovih besedah ne spomni natančno, se pa spomni, da so o takšni rešitvi razpravljali.
Očitki po hišnih preiskavah
Varga je na sodišču govoril tudi o dogajanju junija 2023, ko je bil že predsednik sveta zavoda. Povedal je, da se je po hišnih preiskavah pri Celcu veliko govorilo o sklicu seje sveta zavoda. Po njegovih besedah so nekateri člani sveta zavoda govorili, da je treba direktorja odstaviti, sam pa je bil proti hitremu odločanju.
Na seji 22. junija 2023 naj bi se najbolj izpostavil Silvo Jakob, ki je prinesel predlog za odstavitev Robert Celec. Varga je povedal, da se sam ni postavil ne za predlog ne proti njemu.
Ob tem je izpostavil, da takratni direktor na seji ni mogel predstaviti svoje plati, saj so člani sveta zavoda sklenili, da mora sejo zapustiti.
Varga je kot problem izpostavil, da naj bi svet zavoda 23. februarja 2018 sklenil, da lahko direktor sprejema določene zneske oziroma sklepa določene posle, na seji 22. junija 2023 pa se mu je nato očitalo, zakaj je to počel.
Po njegovih besedah so bili pri glasovanju o odstavitvi trije člani za, dva pa sta bila vzdržana.
Sodnik izpostavil prakso podpisovanja zapisnikov
Sodnik Stanislav Žižek je povedal, da je pregledal vse zapisnike. Pri tem je izpostavil vzorec podpisovanja zapisnikov sveta zavoda.
Pojasnil je, da je bil predsednik sveta zavoda praviloma podpisan, pri čemer je šlo v nekaterih primerih za skeniran podpis, v času, ko je bil predsednik Jožef Varga, pa so bili nekateri zapisniki podpisani tudi lastnoročno.
Sodnik je dodal, da je našel tudi nekaj zapisnikov, ki niso bili podpisani.
Ob tem je izpostavil, da s strani zapisnikarja oziroma zapisničarke od leta 2016 naprej ni bilo podpisov. Podpis zapisničarke naj bi bil po njegovih besedah le na spornem zapisniku, ki se je znašel v spisu.
Tožilec umaknil obtožni predlog
Po zaslišanju prič je višji državni tožilec Drago Farič umaknil obtožni predlog zoper Roberta Celca: »Glede na postopek umikam obtožni predlog zoper obdolženega.«
Pojasnil je, da so se po podatkih, pridobljenih od policije, pojavile tri različne verzije zapisnika. Po vpogledu v arhivsko dokumentacijo in po danes zaslišanih pričah pa je tožilstvo ocenilo, da se je sporni sklep obravnaval in sprejel.
»Ugotoviti je, da je prava verzija zapisnika ta, ki je v arhivu, ta, ki ga je Celec predložil revizorki. Ne moremo mu očitati, da je storil kaznivo dejanje, zato umikamo predlog,« je povedal Farič.
Sodnik je nato zaradi umika obtožnega predloga izdal zavrnilno sodbo.
Ker je tožilec obtožni predlog umaknil, je sodišče obtožbo zavrnilo. Stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženega in nagrada njegove zagovornice, odvetnice Maje Vogrin iz Maribora, bodo bremenili proračun Republike Slovenije.
