Želite biti vedno na tekočem? Izberi Sobotainfo kot prednostni vir na Googlu.

Kdo je v Dvorcu Rakičan ponarejal listine in kdo ni jedel torte? Celec vztraja, da sporni sklep ni bil ponarejen

| v Lokalno

Nekdanji člani sveta zavoda o sklepu nimajo enotnega spomina, soglasni pa so, da so bile seje pogosto neformalne.

Na okrožnem sodišču v Murski Soboti se je nadaljevalo sojenje Robertu Celecu, nekdanjemu direktorju javnega zavoda Raziskovalno izobraževalno središče Dvorec Rakičan, ki mu tožilstvo očita ponarejanje listin

Obtoženi je že ob začetku postopka poudaril, da obtožbo razume, vendar krivde ne priznava.

V današnji obravnavi je podal obsežen zagovor in vztrajal, da sporni sklep ni bil ponarejen, temveč dejansko sprejet na seji sveta zavoda.

Postopek se nanaša na zapisnik 13. seje sveta javnega zavoda z dne 23. februarja 2018, v katerem naj bi bil zapisan sporni sklep 91. Gre za sklep, ki se nanaša na razlago statuta glede sklepanja pravnih poslov nad 20.000 evrov.

Po obtožbi naj bi bil ta sklep naknadno spremenjen oziroma ponarejen, saj naj bi omogočal sklepanje pogodb brez soglasja sveta zavoda. Prav verodostojnost tega zapisnika in vsebina sklepa sta v središču sodnega postopka.

Celec zavrača očitke in opisuje potek sej

Celec je v zagovoru vztrajal, da sporni sklep ni ponarejen, temveč dejansko sprejet na seji. »Odločno zavračam očitek, da bi storil kaznivo dejanje ponarejanja listin,« je povedal.

Pojasnil je, da naj bi šlo za razlago statuta, ki je omogočala bolj učinkovito poslovanje zavoda, ter dodal, da so člani sveta zavoda takšne odločitve sprejemali soglasno.

»Predsednik sveta zavoda je vprašal, ali ima kdo kaj proti. Če nihče ni imel pripomb, se je štelo, da je sklep sprejet,« je opisal način odločanja.

V ospredju tudi odnosi in delo zapisničarke

Pomemben del zagovora je namenil Sabini Kerec, ki je pripravljala zapisnike sej. Po njegovih besedah naj bi prihajalo do napak in naknadnih popravkov.

»Pri svojem delu je bila pogosto površna in nedosledna, kar je neredko vodilo do sporov,« je povedal.

Poudaril je, da so se zapisniki pogosto popravljali tik pred potrjevanjem, gradivo pa naj bi se lahko spreminjalo tudi neposredno pred sejo.

Priča Nives Cajnko se sklepa ne spomni

Nekdanja članica sveta zavoda Nives Cajnko in članica soboškega mestnega sveta je povedala, da se spornega sklepa ne spomni.

»Se ne spomnim, da bi ta sklep sprejeli,« je dejala.

Dodala je, da je za sporni sklep izvedela šele v času revizije: »To je že res dolgo nazaj, ne morem povedati, kateri sklep je bil dejansko sprejet.«

Revizorka podvomila o verodostojnosti zapisnika

Notranja revizorka Andreja Kovač je pojasnila, da je med revizijo poslovanja ugotovila nepravilnosti pri sklepanju pogodb nad 20.000 evrov.

»Direktor je podal pripombo in priložil zapisnik, s katerim je dokazoval drugačen sklep,« je povedala.

Ker se ji je to zdelo v nasprotju z odlokom, je preverila še pri članih sveta zavoda: »Ostali člani so navedli, da niso seznanjeni s takim sklepom

Zaradi dvomov zapisnika ni upoštevala v končnem poročilu.

Različni spomini prič na potek sej

Priče so različno opisovale delovanje sveta zavoda. Martin Horvat, ki je bil v svetu zavoda kot predstavnik zaposlenih, se vsebine ni spomnil, je pa potrdil, da so člani dobivali gradivo v mapah in podpisovali prisotnost na začetku sej.

»Na začetku smo podpisali prisotnost, gradivo smo dobili v mapi z imenom,« je povedal.

Dodal je, da so se sklepi lahko spreminjali med razpravo: »Če se je kaj spremenilo, se je vneslo v zapisnik.« Iz pričanj izhaja tudi, da so bile seje deloma neformalne, udeleženci pa so jih včasih zapuščali že med točko razno.

Kerec o različnih verzijah zapisnika

Kerec je potrdila, da je pripravljala zapisnike in da se spomni določenega sklepa. »Ta sklep sem pisala,« je dejala glede sklepa o poslovanju s pečatom ali brez njega.

Za drugo verzijo, povezano z omejitvijo nad 20.000 evrov, pa je poudarila: »Tega pa jaz nisem pisala

Pojasnila je, da so zapisnike pošiljali članom po elektronski pošti in jih nato arhivirali.

Neformalno vzdušje, torte in odhodi s sej

Pričanja so razkrila tudi bolj neformalen potek sej sveta zavoda. Po besedah prič je bilo ob koncu sej pogosto poskrbljeno za pogostitev, pri čemer so izpostavili predvsem torte.

Ena izmed prič je potrdila: »Mislim, da smo skoraj na vsaki seji dobili pecivo, smo dobili kavico.« Pri tem pa niso vsi sodelovali enako. Izpostavljeno je bilo, da nekateri torte niso jedli, kar se ujema tudi z drugimi navedbami.

Na vprašanje o odhajanju s sej pa takole ... »Na vprašanje sodnika, ali je Nives Cajnko predčasno odhajala s sej, povem, da se je dogajalo,« je povedal Horvat. 

Priče so dodale, da so udeleženci včasih zapustili sejo že med točko razno, takšni odhodi pa se praviloma niso posebej beležili v zapisnikih.

Obravnava se bo nadaljevala

Ker vseh prič še niso zaslišali, se bo postopek nadaljeval. Sodišče namerava zaslišati še nekatere ključne osebe, med njimi nekdanjega predsednika sveta zavoda Mitjo Slavinca.

Naslednja obravnava je razpisana za 16. junij 2026. ob 12.30.

Preberite še

Komentarji

Sram koga??

Sramota od lidij pa vsi lepo šetajo okrog. Brez sramu

torta

Se pravi, dr. Mitja Slavinec šteri tiktoka za rektora v Maribore, je seje sveta zavoda RIS dvorec Rakičan... vodo neformalno. hehe...

oki34

Marko Lenarčič je tudik ponarejal podpise

Bac98

Ja ka si pa te delal z njim?

Soboški prdec

Ges san nej jedo torte, man jih pa rad.🤣🤣

Resni.ca MS

Kritika Alenke Bratušek na račun predloga »Zakona za razvoj Slovenije« je v luči ekonomskih dejstev politično motivirana in vsebinsko nepopolna. Koalicija straši pred milijardnim proračunskim izpadom, pri čemer uporablja, kar je največja napaka, izključno statične izračune, ki zanemarjajo ključno zakonitost dinamičnih učinkov: nižja obdavčitev plač, višji neobdavčen regres in uvedba razvojne kapice ne pomenijo izginotja denarja. Ta sredstva bi se preko povečane zasebne potrošnje in novih investicij prek DDV-ja in trošarin hitro vrnila v proračun. Gospodarski zagon bi ustvaril širšo davčno osnovo, ki bi dolgoročno sanirala javne finance, namesto da bi jih hromila z visokimi davki, ki spodbujajo sivo ekonomijo in beg možganov v tujino.

Posebej zavajajoče je nasprotovanje ureditvi dvojnega statusa upokojencev, ki bi tistim, ki želijo ostati aktivni, omogočila prejemanje polne pokojnine ob polni plači. Trenutno država te ljudi ekonomsko kaznuje, čeprav so si pokojnino že v celoti prislužili. Po novem predlogu bi upokojenec in podjetje od polne plače še naprej plačevala vse prispevke in davke, kar pomeni, da bi država pridobila neto plačnike v sistem, ki jih zdaj nima. Podjetja bi z ohranitvijo izkušenih kadrov realizirala večjo prodajo in dosegala višjo dodano vrednost na delavca, kar neposredno krepi BDP in prinaša dodatne davčne prilive iz naslova dobička pravnih oseb.

Zakon poleg davčnih razbremenitev prinaša tudi nujne strukturne reforme, kot so drastična administrativna razbremenitev, digitalizacija državnih postopkov in krajšanje rokov za pridobivanje gradbenih dovoljenj na vseh ravneh. Ti koraki bi podjetjem omogočili hitrejši investicijski cikel, državi pa vitkejši in cenejši aparat, vključno z nižjimi stroški dela. Hkrati zakon predvideva spodbude za raziskave, razvoj in zeleni prehod, kar bi Slovenijo postavilo na zemljevid privlačnih lokacij za visokotehnološka podjetja. Namesto »ničle za mlade«, kot trdi Bratuškova, bi prav ti ukrepi ustvarili kakovostna delovna mesta, ki bi mlade talente zadržala doma, namesto da zaradi visokih davkov in birokracije odhajajo v tujino.

Pomemben del predloga so tudi rešitve za večjo prožnost trga dela ob sočasnem ohranjanju socialne varnosti, kar bi podjetjem olajšalo prilagajanje kriznim razmeram, ne da bi morala takoj odpuščati delavce. Kritika, da zakon prinaša »nič za povprečnega državljana«, popolnoma prezre predlog o dvigu neobdavčenega dela regresa in drugih stroškov v zvezi z delom, kar bi neposredno povečalo neto prejemke prav tistih z najnižjimi in povprečnimi plačami. To so konkretni evri v žepih ljudi, ki bi jih statična ocena izpada proračuna morala upoštevati kot neposredno spodbudo za domačo gospodarsko rast.

Vsi ti argumenti potrjujejo, da so očitki mag. Alenke Bratušek v prvi vrsti posledica dejstva, da so te nujne rešitve predlagale konkurenčne stranke in ne njena lastna koalicija. Njen oster odpor je poskus preusmerjanja pozornosti z dejstva, da je trenutna vlada pod vodstvom Gibanja Svoboda z nebrzdano javno porabo in pomanjkanjem vizije državo pahnila v globoke težave z naraščajočim proračunskim primanjkljajem.

Namesto da bi podprla preverjene razvojne rešitve, ki bi proračunsko luknjo krpale z realno gospodarsko rastjo in aktivacijo vseh delovno sposobnih ljudi, raje vztraja pri ideološkem boju, kar Slovenijo le še bolj potiska na rob svetovnega razvoja.

Čakija Noris

Jezoš Marija, vej pa Bratuškova je šivilja kot jo vsi imenujejo, pa saj se še spomnimo njenega nastopa ob kandidaturi za komisarko, sramota.

Čakija Noris

Jezoš Marija, vej pa Bratuškova je šivilja kot jo vsi imenujejo, pa saj se še spomnimo njenega nastopa ob kandidaturi za komisarko, sramota.

Yeri

Ka vam pa gi, tij kradni če vùpaš, samo lapate, delali pa nebi, zriktaj Muri 1 miljon eurov, pa si vzami krej 10% pa bouš yack, kak Jankovič, pa isto delal Mőrec, pa si videl, kje je bila Mura. LP

cvcv

Pa glij Mura je velepomembna...za luzere...

čarni vrag

Te razprave na sodišču so neresne. Ne vem kaj ima z zadevo, če so dobili kavico ali tortico. Razen tega je spraševati ljudi o tem kaj so sprejeli pred več leti malo mimo. Ljudje ne vedo kaj je bilo prejšnji teden, ne pa pred petimi leti. V glavnem so Zavod uničili in to izgleda zaradi neumnosti. Treba je dokazati, da se je Celec osebno okoristil, ne pa mlatiti prazno slamo.

prazna slama

Treba je dokazati, da se je Celec osebno okoristil, ne pa mlatiti prazno slamo. To pa da bi kaj dokazali je bolj težko, mlatiti prazno slamo je lažje, da se nadaljevanka prehitro ne konča.

cvcv

torta je bistvo vsega. oz. tou, što jo je jo....

glupani...

Uooop

Nives Cajnko - naj se jo takoj razreši iz vseh funkcij kjer so javna sredstva, ker gospa je brez spomina, take osebe pa ne sodijo v javni sektor
Sabina Kerec - površna. To še vedno sprašujem, kako so zaključili kao neke visoke šole potem pa tako površni, neodgovorni. Še en dokaz več da te razni plačljivi faksu ki so že v vsaki vasi, samo masirajo evre, izdela jih pa vsak Kekec ki plača.

Samci

A ni skoda denarja in casa tako ali tako nebo nic iz tega samo mali najebejo zal tak je to pri nas

Komentarji

Sram koga??

Sramota od lidij pa vsi lepo šetajo okrog. Brez sramu

torta

Se pravi, dr. Mitja Slavinec šteri tiktoka za rektora v Maribore, je seje sveta zavoda RIS dvorec Rakičan... vodo neformalno. hehe...

oki34

Marko Lenarčič je tudik ponarejal podpise

Bac98

Ja ka si pa te delal z njim?

Soboški prdec

Ges san nej jedo torte, man jih pa rad.🤣🤣

Resni.ca MS

Kritika Alenke Bratušek na račun predloga »Zakona za razvoj Slovenije« je v luči ekonomskih dejstev politično motivirana in vsebinsko nepopolna. Koalicija straši pred milijardnim proračunskim izpadom, pri čemer uporablja, kar je največja napaka, izključno statične izračune, ki zanemarjajo ključno zakonitost dinamičnih učinkov: nižja obdavčitev plač, višji neobdavčen regres in uvedba razvojne kapice ne pomenijo izginotja denarja. Ta sredstva bi se preko povečane zasebne potrošnje in novih investicij prek DDV-ja in trošarin hitro vrnila v proračun. Gospodarski zagon bi ustvaril širšo davčno osnovo, ki bi dolgoročno sanirala javne finance, namesto da bi jih hromila z visokimi davki, ki spodbujajo sivo ekonomijo in beg možganov v tujino.

Posebej zavajajoče je nasprotovanje ureditvi dvojnega statusa upokojencev, ki bi tistim, ki želijo ostati aktivni, omogočila prejemanje polne pokojnine ob polni plači. Trenutno država te ljudi ekonomsko kaznuje, čeprav so si pokojnino že v celoti prislužili. Po novem predlogu bi upokojenec in podjetje od polne plače še naprej plačevala vse prispevke in davke, kar pomeni, da bi država pridobila neto plačnike v sistem, ki jih zdaj nima. Podjetja bi z ohranitvijo izkušenih kadrov realizirala večjo prodajo in dosegala višjo dodano vrednost na delavca, kar neposredno krepi BDP in prinaša dodatne davčne prilive iz naslova dobička pravnih oseb.

Zakon poleg davčnih razbremenitev prinaša tudi nujne strukturne reforme, kot so drastična administrativna razbremenitev, digitalizacija državnih postopkov in krajšanje rokov za pridobivanje gradbenih dovoljenj na vseh ravneh. Ti koraki bi podjetjem omogočili hitrejši investicijski cikel, državi pa vitkejši in cenejši aparat, vključno z nižjimi stroški dela. Hkrati zakon predvideva spodbude za raziskave, razvoj in zeleni prehod, kar bi Slovenijo postavilo na zemljevid privlačnih lokacij za visokotehnološka podjetja. Namesto »ničle za mlade«, kot trdi Bratuškova, bi prav ti ukrepi ustvarili kakovostna delovna mesta, ki bi mlade talente zadržala doma, namesto da zaradi visokih davkov in birokracije odhajajo v tujino.

Pomemben del predloga so tudi rešitve za večjo prožnost trga dela ob sočasnem ohranjanju socialne varnosti, kar bi podjetjem olajšalo prilagajanje kriznim razmeram, ne da bi morala takoj odpuščati delavce. Kritika, da zakon prinaša »nič za povprečnega državljana«, popolnoma prezre predlog o dvigu neobdavčenega dela regresa in drugih stroškov v zvezi z delom, kar bi neposredno povečalo neto prejemke prav tistih z najnižjimi in povprečnimi plačami. To so konkretni evri v žepih ljudi, ki bi jih statična ocena izpada proračuna morala upoštevati kot neposredno spodbudo za domačo gospodarsko rast.

Vsi ti argumenti potrjujejo, da so očitki mag. Alenke Bratušek v prvi vrsti posledica dejstva, da so te nujne rešitve predlagale konkurenčne stranke in ne njena lastna koalicija. Njen oster odpor je poskus preusmerjanja pozornosti z dejstva, da je trenutna vlada pod vodstvom Gibanja Svoboda z nebrzdano javno porabo in pomanjkanjem vizije državo pahnila v globoke težave z naraščajočim proračunskim primanjkljajem.

Namesto da bi podprla preverjene razvojne rešitve, ki bi proračunsko luknjo krpale z realno gospodarsko rastjo in aktivacijo vseh delovno sposobnih ljudi, raje vztraja pri ideološkem boju, kar Slovenijo le še bolj potiska na rob svetovnega razvoja.

Čakija Noris

Jezoš Marija, vej pa Bratuškova je šivilja kot jo vsi imenujejo, pa saj se še spomnimo njenega nastopa ob kandidaturi za komisarko, sramota.

Čakija Noris

Jezoš Marija, vej pa Bratuškova je šivilja kot jo vsi imenujejo, pa saj se še spomnimo njenega nastopa ob kandidaturi za komisarko, sramota.

Yeri

Ka vam pa gi, tij kradni če vùpaš, samo lapate, delali pa nebi, zriktaj Muri 1 miljon eurov, pa si vzami krej 10% pa bouš yack, kak Jankovič, pa isto delal Mőrec, pa si videl, kje je bila Mura. LP

cvcv

Pa glij Mura je velepomembna...za luzere...

čarni vrag

Te razprave na sodišču so neresne. Ne vem kaj ima z zadevo, če so dobili kavico ali tortico. Razen tega je spraševati ljudi o tem kaj so sprejeli pred več leti malo mimo. Ljudje ne vedo kaj je bilo prejšnji teden, ne pa pred petimi leti. V glavnem so Zavod uničili in to izgleda zaradi neumnosti. Treba je dokazati, da se je Celec osebno okoristil, ne pa mlatiti prazno slamo.

prazna slama

Treba je dokazati, da se je Celec osebno okoristil, ne pa mlatiti prazno slamo. To pa da bi kaj dokazali je bolj težko, mlatiti prazno slamo je lažje, da se nadaljevanka prehitro ne konča.

cvcv

torta je bistvo vsega. oz. tou, što jo je jo....

glupani...

Uooop

Nives Cajnko - naj se jo takoj razreši iz vseh funkcij kjer so javna sredstva, ker gospa je brez spomina, take osebe pa ne sodijo v javni sektor
Sabina Kerec - površna. To še vedno sprašujem, kako so zaključili kao neke visoke šole potem pa tako površni, neodgovorni. Še en dokaz več da te razni plačljivi faksu ki so že v vsaki vasi, samo masirajo evre, izdela jih pa vsak Kekec ki plača.

Samci

A ni skoda denarja in casa tako ali tako nebo nic iz tega samo mali najebejo zal tak je to pri nas

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi