V Veržeju obujajo stare poklice in rokodelske spretnosti, da bi s tem obudili turistično ponudbo.
V času, ko vsi govorijo o brezposelnosti in recesiji in s tem manjšem povpraševanja po turističnih in drugih storitvah, so se v občini Veržej odločili ustaviti govorice in od besed preiti k dejanjem. Leta 2009 so začeli s projektom Rokodelska akademija, leta 2011 pa so začetni projekt nadgradili s projektom Rokodelska akademija 2.
Izobraževanje je brezplačno
V sklopu projekta prav zdaj poteka 180-urno usposabljanje za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) za poklic lončar. Na brezplačno usposabljanje se je prijavilo sedem oseb, ki se že od januarja spoznavajo z lončarstvom. Udeleženci prihajajo z obeh bregov reke Mure, med seboj pa imajo tudi udeleženko iz Gorenjske. Usposabljanje poteka v lončarski delavnici Centra DUO v Veržeju, vodi pa ga Urša Ambrož.
Načrti učencev različni
Učenci se seznanjajo s ploskovnim ustvarjanjem z glino, približana pa so jim tudi dela na vretenu in ostali postopki obdelave gline. Udeleženci imajo različno predznanje in tudi različne načrte za prihodnost. Nekateri želijo lončariti le v prostem času, medtem ko nekateri razmišljajo o obrtništvu v lončarskem poklicu. Voditeljica delavnic pravi, da so udeleženci delavni, predvsem pa polni želje po vedeti več. Usposabljanje se bo zaključilo v tem mesecu, po zaključku pa se bo pričelo že novo usposabljanje, in sicer za poklic slamokrovec.
Ob znanju tudi infrastruktura
Občina Veržej, kot vodilni partner v projektu, je k sodelovanju povabil slovenske partnerje, in sicer Zavod Marianum Veržej-Center DUO, Pokrajinski muzej Murska Sobota, Javni zavod Krajinski park Goričko, Pomelaj, zadrugo za razvoj podeželja, z.o.o., Center RS za poklicno izobraževanje in Prleško razvojno agencij. Pridružili so se jim tudi partnerji iz Madžarske. Ob izobraževanju se tekom projekta ureja tudi kamp v Veržeju, opremljajo se promocijsko-informacijski centri slovenskih in madžarskih partnerjev. Kot je povedala vodja projekta Mateja Rus, bo z neovirano uporabo skupne infrastrukture omogočen pretok mednarodnih izkušenj in znanja s področja rokodelstva, vse to pa bo pripomoglo tudi k pestrejši turistični ponudbi.
Janja Žalik
