Žgoče sonce v Selu ni pregnalo nadebudnih koscev, ki so z ročnim načinom košnje tekmovali v hitrosti in preciznosti, a hkrati opozarjali na skrb za travnike in ohranjanje tradicije.
Srednjeevropsko tekmovanje v košnji z ročno koso v Selu je v nedeljo privabilo blizu tisoč obiskovalcev od vsepovsod. V tekmovanju kdo bo hitreje in kvalitetnejše pokosil travo so se pomerili kosci ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Hrvaške, Madžarske, Srbije ter Bosne in Hercegovine. Moški in ženske ter veterani nad 60 let starosti so na žgočem soncu brez sence kosili travo, kar se da hitro, vendar tudi kar se da učinkoviteje. Pri tem je vsak uporabljal svojo poljubno dolgo koso in tehniko košnje.
Prikaz košnje z legendarno BCS-ko
Interes ljudi v Sloveniji po besedah organizatorjev zadovoljiv, vendar se s Srbijo, kjer se na tovrstnih dogodkih zbere tudi do 10.000 koscev, ne moremo primerjati. Obiskovalci so si poleg ročne košnje lahko ogledali tudi prikaz košnje s starodobno kosilnico legendarno BCS-ko. Najhitrejši in najnatančnejši kosci so se prejeli priznanja in praktične nagrade, lastnik parcele Oskar Makari pa je bil nagrajen s pokošenim travnikom.
Košnja z ročno koso varuje naravo
Tovrstne dogodke prirejajo v Selu že dolgo, vendar so se je jim šele lani pri organizaciji pridružili kolegi iz Krajinskega parka Goričko. Tako že dve leti ob svetovnem dnevu biotske raznovrstnosti s pomočjo ročne košnje opozarjajo na pomembnost travnikov. Po besedah Stanke Dešnik in Gregorja Domanjka, naravovarstvenikov iz Krajinskega parka Goričko, je pomembno ohranjanje travnikov in njihove košnje na način, ki je prijazen živim bitjem.
Z ročno košnjo travnikov do okusnih goričkih sirov
Naravi prijaznejša košnja je po besedah Domanjka košnja travnika od znotraj navzven in iz ene na drugo stran parcele. Najmanj primerna pa je košnja od zunaj navznoter, saj se prebivalci travnika nimajo kam umakniti. Ni skrivnost, da krave in ovce ob boljši prehrani dajo boljše mleko in v končni fazi boljši sir. Želja v Krajinskem parku Goričko je pritegniti čim več kmetovalcev, da bi s primernimi načini kmetovanja na travnatih površinah pridelali kvaliteten končni izdelek – mlečne izdelke iz ovčjega in kravjega mleka.
Samanta Gomboc
