V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice je včeraj potekalo predavanje na temo »Svetloba ponoči in zdravje«, ki ga je organiziralo Društvo Temno nebo Slovenije, pod vodstvom predavateljev Andreja Moharja in Tanje Premoša.
Udeležencem predavanja sta Andrej Mohar, član Društva Temno nebo Slovenije in Tanja Premoša, absolventka geografije na Filozofski fakulteti v Mariboru, seznanila z vplivi neustreznega nočnega osvetljevanja. Ti negativni vplivi povzročajo pogostost pojavljanja raka pri ljudeh, nepotrebno porabo denarja in bleščanje, ki odvrača pozornost v cestnem prometu ter biodiverziteto oziroma bioliško raznovrstnost rastlin in živali, nekaterim grozi celo izumrtje. Da bi pripomogli k zmanjšanju tovrstne onesnaženosti se moramo osredotočiti na to, kaj je osvetljeno, kdaj je osvetljeno in s kakšno jakostjo.
Kaj sploh je svetlobno onesnaženje?
Svetlobno onesnaženje je svetloba, ki prihaja iz umetnih virov in nekontrolirano uhaja izven točke osvetlitve. Čutimo ga lahko kot nespečnost in s tem povezana slaba kakovost spanca, bleščanje, vpliv na rastline in živali, atsronomom povzroča težave pri opazovanju neba, po nepotrebnem zapravljamo energijo in spuščamo denar v zrak, zmanjša se pa tudi varnost v prometu, je pojasnila Premoševa. Povzročajo ga neprimerne svetilke, nestrokovna montaža svetilk, prekomerno in vsesplošno osvetljevanje, odsotnost stroke in davčna politika. Osvetljevalci želijo doseči čim večji profit, pri tem pa se ne ozirajo na kakovost osvetlitve.
Premajhno zavedanje težave tudi pri Pomurcih
Dejanja in premiki pri okoljskih težavah so zelo počasni, saj ljudje še ne dojemajo oziroma se ne zavedajo da je situacija alarmantna. Enako je pri svetlobni onesnaženosti. Po podatkih svetlobno onesnaženje letno narašča za osem odstotkov. Po Moharjevem mnenju se kaže premajhno zavedanje problema tudi pri Pomurcih, saj je na predavanju bil prisotel le en mlad član Astronomskega društva Kmica, katero je v Sloveniji najštevilčnejše, saj po besedah Moharja šteje 250 članov.
Trgovski centri v Pomurju osvetljeni kot novoletna jelka
Na primeru Tenerifov je Premoševa predstavila zahodni del otoka, ki je z zakonodajo omejen, saj na tem območju po 24 uri ugašajo luči. Prav tako ugašajo luči na trgovskih centrih, kjer je kot slab primer navedla naše trgovske centre, na katerih so osvetljene vse table prodajaln. Izpostaviila je nepravilno osvetljene oglasne table in dodala »Kdo gleda oglasne table ob robu ceste, celo ob avtocestah? pešcev in kolesarjev ni, pri voznikih pa povzroča, da so nepozorni na cesto«. V sosednji Avstriji vse trgovine ugasnejo luči ob 20.00 uri. Redko katera trgovina je dlje osvetljena.
Letno bi lahko prihrani 10 milijonov evrov električne energije
Na prebivalca porabimo za javno razsvetljavo 200 odstotkov več energije v primerjavi z Nemčijo. Zaradi vseh luči, ki ponoči in predvsem po nepotrebnem osvetljujejo številne kulturne spomenike, avtoceste in table, povzročajo tako osvetljenost neba nad Slovenijo, da se ne vidi zvezd, ko pa je nad avstrijskim nebom vidna rimska cesta. Če bi Slovenija imela urejeno razsvetljavo kot jo imajo v Nemčiji, bi letno prihranili približno 10 milijonov evrov električne energije. Kot dober primer tratenja energije je Mohar izpostavil slovenske avtoceste, kjer imamo premajhne in preveč osvetljene cestne oznake in cestna postajališča. Zgledovati bi se morali po sosednji Avstriji in Nemčiji, kjer so cestne oznake zelo velike, brez osvetlitve, le z refleksno folijo, prav tako ni osvetljena celotna avtocesta in cestna postajališča. Tudi po statističnih podatkih imajo manj prometnih nesreč kot v Sloveniji.
Nekaterim živalim grozi izumrtje
Vpliv svetlobnega onesnaženja na živali je močan, predvsem nočne živali so zaradi svetlobnega onesnaževanja ogrožene, zmedene, oslepljene, nekaterim celo grozi izumrtje. Mohor je podal primer netopirjev, kateri se zadržijejo po cerkvenih zvonikih. Ker je osvetljenost cerkva prevelika in nesmiselna, se netopirji zaradi zmede svetlobe podajo na lov kasnejo, ko pa več ni žuželk, katere so njihova glavna hrana. Izumrtje grozi tudi nočnim metujlem, katerih je več vrst lkot dnevnik, saj jih svetloba v tolikšni meri zmoti in privlači, da se več ne razmnožujejo.
Svetloba ponoči je kancerogena
Svetloba ponoči je kancerogena, saj organizem ponoči potrebuje temo, je poudaril Mohor. Tako je Svetovna zdravstvena zveza leta 2007 nočno delo uvrstila kot kancerogeno. Tako naj bi bilo najmanj 40 odstotkov raka na dojki posledica nočne svetlobe.
