Slika je simbolična.
Tudi v Pomurju je opazen porast bolnikov z duševnimi težavami, kljub povečanemu številu teh pa je področje duševnega zdravja še vedno premalo razvito. Preverili smo, kakšna je situacija v Pomurju.

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje so duševne težave v porastu, hkrati je povečano število samomorov.

Po večletnem pozitivnem trendu zmanjševanja števila prejemnikov zdravil zaradi duševnih težav so predlani ponovno zabeležili njihov porast, kar za dva odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

Kljub skrb vzbujajoči statistiki je tema duševnega zdravja ponekod še vedno tabu, pomanjkljivosti pa so tudi na področju zdravstva. 

V uredništvo Sobotainfo smo prejeli pismo bralke, ki je izpostavila dolge čakalne dobe za obisk psihologa v Pomurju. Na prvi obisk naj bi čakala več kot pol leta.

Za več informacij o čakalnih dobah ob prvem obisku psihologa v Pomurju smo se obrnili na Zdravstveni dom Murska Sobota, Zdravstveni dom Ljutomer in Zdravstveni dom Lendava, od slednjega še čakamo na odgovore.

Vse več mladih z duševno stisko, dostop do ustrezne pomoči otežen

V Zdravstvenem domu Ljutomer delujeta na področju duševnega zdravja v Dispanzerju za mentalno zdravje ena psihologinja in ena klinična psihologinja – specializantka.

Ines Šlihthuber Kuplen iz Ambulante klinične psihologije Zdravstvenega doma Ljutomer je za Sobotainfo pojasnila, da v vseh pomurskih zdravstvenih domovih presegajo dopustno čakalno dobo za prvi kliničnopsihološki pregled za posamezno stopnjo.

Pacienti s stopnjo zelo hitro čakajo več kot 14 dni, za hitro več kot 90 dni in za redno več kot 180 dni.

Duševne stiske pa se ne pojavljajo zgolj pri odraslih, Šlihthuber Kuplen poudarja, da je vse več tudi otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem. Tako odraslim kot tudi mladostnikom in otrok pa je dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen.

Dolge čakalne dobe pa niso novost, peroča problematika sega v obdobje pred epidemijo, ko so otroci in mladostniki ter odrasli pacienti mnogo predolgo čakali na pomoč ustreznih specialistov.

Potreba po psihološki pomoči naj bi svoj višek doživela po obdobju epidemije, ko so se zadeve vrnile na stare tire: »V Zdravstvenem domu Ljutomer opažamo intenziven porast klicev, sporočil in naročil ter posledično pomembno daljšanje čakalnih vrst za psihologa in kliničnega psihologa.«

Pomanjkanje ustreznega kadra

Šlihthuber Kuplen predolge čakalne vrste pripisuje predvsem pomanjkanju ustrezno izobraženega in usposobljenega kadra.

»V Sloveniji imamo trenutno manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje Evropske unije. Po podatkih Registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu iz leta 2021 je v Sloveniji zaposlenih 125 kliničnih psihologov, 293 psihiatrov in 61 otroških in mladinskih psihiatrov.«

Težava se pojavi pri financiranju specializacij iz klinične psihologije, ki še vedno ni zakonsko urejeno.

Medtem ko so zdravniške specializacije že od leta 2002 financirane s strani države, za klinične psihologe ni enako poskrbljeno. Njihovo izobraževanje mora kriti vsaka ustanova posebej, problem, na katerega opozarjajo pri Zbornici kliničnih psihologov že vrsto let. 

Šlihthuber Kuplen kljub temu ostaja optimistična, na področju duševnega zdravja opaža premike v smeri intenzivnega razpisovanja financiranj specializacij iz klinične psihologije.

Ob tem dodaja, da bodo večje spremembe na terenu opazne šele čez nekaj let, ko bo mreža kliničnih psihologov dovolj razvejana.

Podatki o čakalnih dobah prav tako ne zajemajo celotne slike, saj odražajo le termin prvega kliničnopsihološkega pregleda, ki je prvi korak pri zdravljenju duševnih motenj.

Pacient pa mora nato počakati še na psihoterapevtsko obravnavo oziroma morebitno obravnavo pri psihiatru ali pedopsihiatru, s čimer se pomoč pacientu lahko še podaljša.

Zdravljenje duševnih težav je zaradi raznolikosti tako duševnih motenj kot tudi različnih populacij, ki jih v zdravstvenem domu obravnavamo, različno dolgo.

Celotna mreža za zdravljenje duševnih motenj podhranjena

Najtežje je predvsem delo z mladostniki in otroci, ki so v izjemni stiski in iščejo pomoč, ki pa je ne bodo takoj deležni, poudarja specializantka klinične psihologije. 

»Neprijetno je staršem povedati, kako dolgo bo njihov otrok čakal na pregled. Naše čakalne dobe so neetične, celotna mreža za zdravljenje duševnih motenj pa je absolutno podhranjena,« dodaja o nehumanih razmerah na področju duševnega zdravja v slovenskem zdravstvu. 

Kljub temu se v Zdravstvenem domu Ljutomer zavezujejo, da bodo poskušali svojim pacientom omogočati vseeno boljšo kakovost nege.

Tako so se leta 2020 podali na samostojno pot financiranja specializacije iz klinične psihologije, leta 2024 bodo imeli svojo specialistko klinične psihologije.

S septembrom 2022 so dobili odobren poln program klinične psihologije, ki opredeljuje obravnavo tako otrok in mladostnikov kot tudi odraslih pacientov.

Kako je v Zdravstvenem domu Murska Sobota?

Tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota opažajo povečano potrebo po psihološki pomoči, ta naj bi iz leta v leto naraščala.

Strokovno usposobljen kader za psihološko pomoč Zdravstvenega doma Murska Sobota deluje v treh enotah: v Centru za duševno zdravje odraslih, Centru za duševno zdravje otrok in mladostnikov in v Kliničnopsihološki ambulanti.

Zaradi prenove doma je sicer trenutno oviran delovni proces, kar dodatno podaljšuje čakalne dobe. 

Kljub temu zagotavljajo, da je čakalna doba za obisk psihologa v njihovih enotah relativno kratka.

Komentarji (7)

Doktore (ni preverjeno)

V Prekmurju duševni bolniki zaradi predolgih čakalnih dob za strokovno pomoč potem pisarijo svoje blodnje po sobotainfo forumih in travmatizirajo še vse ostale normalne. Res bi bilo nekaj potrebno urediti na tem področju in pomagati raznim vranam, panterjem, kuntakintejem

bonge (ni preverjeno)

Podatek ka smo tretji na svejte po samomoraj povej kak je narod zadovoljen v Sloveneje. Mislen ka be se morali poltike zamislite zakoj se tou dogaja.

čarni vrag (ni preverjeno)

Ljudi ste skoraj tri leta jebali z izmišljeno pandemijo v živi mazak, zdaj pa se čudite, da imajo ljudje psihične težave. Vsem bi morali vzeti zdravniške diplome.

. (ni preverjeno)

Za otroka plomba 4 mesece čakalna doba. Jaca dam kraj veezati če so tak natrpani.
Po 4 mesecih pa bojo reklamirali implantate. S palco bom polek ko si nede zobe pral.

Dillinka (ni preverjeno)

Jeee gje mo si ga žile rejzo.....pa kito - kurca frkrej.

Dillinka (ni preverjeno)

Že ga brujsen nože.

In reply to by Dillinka (ni preverjeno)

MS-Center (ni preverjeno)

Prav imaš, "doktore", Odvzeti jim vse oblike lagodja in udobja, pa seveda pametne telefone.
Prisiliti jih k delu in strogi disciplini, pa se jim bo pamet avtomatsko preusmerila na pravi tir,
ustvarjalnost pa prešla v navado. Če nimam prav, sprašujem, zakaj pa potem pred 50, 60 leti,
ko smo še bili otroci današnji skoraj 70-letniki, nismo potrebovali psihologov, psihiatrov, delov.
nih terapevtov, socialnih delavcev ...?

Starejše novice