V Klubu Prekmurskih študentov ne nasprotujejo vladnim ukrepom, dokler le-ti ne posegajo v socialni položaj študentov in kvaliteto izvedbe študija.
Varčevalni vladni ukrepi in racionailzacija ob rebalansu državnega proračuna bodo posegli tudi na področje študentov. Obetajo se omejitve pri subvencionirani študentski prehrani, eden od predlaganih ukrepov pa predvideva povečanje koncesijske dajatve na delo dijakov in študentov. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so izrazili zaskrbljenost nad možnimi posegi ukrepov v socialni položaj študentov, predsednica Kluba Prekmurskih študentov – KPŠ pa meni, da varčevanje nikakor ne bi smelo poseči v kvaliteto izvedbe študija in raziskovalnega sektorja.
Subvencionirana prehrana le za socialno šibkejše študente
Subvencije bi po zakonu veljale le za socialno šibke učence in dijake, po enakih določilih pa bi uredili prehrano za študente, s čimer vlada predvideva prihranek 23,7 milijona evrov v prihodnjih dveh letih. “Študenti smo mnenja, da moramo breme krize nositi vsi, tudi mi. Ne glede na to pa bi moralo varčevanje obiti tiste, katerih dohodki ne zadostujejo ali komaj zadostujejo za njihovo preživetje. Med temi je gotovo veliko študentov. Za ukrepe je zato zelo pomembno, da so njihovi učinki čim bolj natančno predvideni. Vlada v okviru rebalansa proračuna posega tudi na področje študentske prehrane, kjer bi se ukinilo subvencioniranje študentske prehrane v poletnih mesecih (julij, avgust) in le-to omogočilo zgolj socialno šibkejšim študentom,” pravi Sanja Kropec, predsednica KPŠ-ja. V klubu ukrepu ne nasprotujejo, dokler ne bo poslabšal socialnega položaja študenta.
“Dostopnost študija ne sme biti pod vprašajem”
Vlada bi z ukrepi posegla tudi na področje šolnin, kjer se omenja možnost uvedbe odloženih šolnin, na katero bi študenti pristali pod pogojem, da bi to prispevalo k višanju kvalitete študija, meni novopečena predsednica KPŠ-ja. “Problematično se nam zdi razmišljanje o uvedbi šolnin, saj dostopnost študija ne glede na socialni položaj posameznika ne sme biti pod vprašajem." Ob tem se je Kropecova dotaknila delovanja Študentskih organizacij, kjer trdi, da se poraba študentskega denarja mora v celoti urediti transparentno, prenove pa je potrebno tudi samo študentsko organiziranje, pri katerih bi se morale ohraniti dobre prakse, slabe, kot je neracionalno porabljen denar študentskih organizacij univerz, pa odpraviti.
Sredstva od davkov za gradnjo študentkih domov in študentske transferje
“Čistega vina si bo potrebno naliti tudi glede študentskega dela. Tukaj se žal srečujemo s problemom sive ekonomije, država pa kot da ne bi želela doumeti, da je vlaganje denarja v učinkovito pravično pobiranje davka pravzaprav najučinkovitejše varčevanje. Študentsko delo na tem področju ni izjema. Da bi to delo lahko bilo nekoliko višje obdavčeno, sploh, kolikor bi sredstva usmerili v gradnjo študentskih domov in za študentske transferje, tudi ne more ostati več skrito,” še pravijo v Klubu Prekmurskih študentov glede potrebnih reform na študentskem področju.
S fiktivnimi vpisi medvedja usluga državi
Ločenost evidenc za vpis na univerzo ali na višjo šolo omogoča številnim študentom fiktivne vpise, kar po besedah Kropecove dela slovenskemu študentskemu prostoru medvedjo uslugo, država pa bi morala uvideti, da gre za "nekonstruktivno in netransparentno socialno korekcijo. Osebe na zavodu za zaposlovanje so namreč za državo dražje.“ Glede reform in vladnih ukrepov v KPŠ-ju še dodajajo, da so spremembe potrebne za obdobje vpisa dijaka na študij, kjer se predsednica sprašuje, zakaj bi posamezne fakultete iskale dijake z dobrimi ocenami pri slovenskem in tujem jeziku, matematiki in izbirnem predmetu, če bi lahko iskale dijake s sposobnostmi in talenti na področjih, kjer želijo študirati.
