Ob veliki noči mizo krasijo prekmurske »praskanke«, ki nastajajo izpod natančne roke Anice Kosednar iz Veščice, ki z veseljem nadaljuje tradicijo, katero ji je predala »Tinčmoma«.
Ob veliki noči na pogrnjenih mizah nikakor ne manjka »vüzenskih remenk«, praskank, kot se imenuje tehnika s katero velikonočna jajca krasi Anica Kosednar iz Veščice. Tako tradicionalno velikonočno pojedino poleg remenke, ki simbolizira kaplje Kristusove krvi, sestavljajo še hren, ki predstavlja žeblje, s katerimi je bil Jezus pribit na križ in potica kot simbol trnjeve krone ter šunka, ki simbolizira Jezusovo telo.
Ostala ji je družinska tradicija
Remenke, kot sama pravi dela že odkar pomni. Že njena mama je za velikonočne praznike zraven šunke vedno pripravila orehovo potico in remenke kuhane v čebulnih olupkih. Na jajce je položila travo, nato čebulni olupek in v nogavici zavito vse skupaj kuhala. Ko so jajca bila kuhana, jih je skupaj z nogavico namočila v sok rdeče pese in kjer ni bilo olupka se je jajce obarvalo temno rdeče, stisnjeni olupek pa je naredil vzorec marmorja. »Tega smo se najbolj veselili, saj je bila vsaka drugačna. Mojih staršev več ni, meni pa je ostala naša družinska tradicija, ki jo vedno z veseljem opravljam.«, razlaga Anica.
Nad tehniko praskanja jo je navdušila Tinčmoma
Za tehniko praskanja jo je navdušila Kristina Ropoša iz Vidonec, po domače Tinčmoma. Izdelovala jih je desetletja, ker pa jo roke več ne ubogajo, je bila njena želja, da bi tradicijo predala naprej. Tako je ta zastala pri Anici. Tinčmoma jo je naučila osnov barvanja z lesnimi barvami in šelakom, potem pa še praskanja. Vzorci so tradicionalni in ker ji risanje »leži« je pridala še nekaj svojih idej, kot so različni cvetovi, otroški motivi ali posebnost iz Prekmurja, kot so štorklje, mlin na Muri, domačije, vinska trta in tudi kaj posvetnega. Praska trdo kuhana kokošja in izpihana jajca, loti pa se tudi račjih, gosjih in izpihanih nojevih. Ko je jajce pobarvano, sledi praskanje, kjer za kokošje jajce porabi približno eno uro.
V domove se vrača toplina velike noči
Praznik velike noči je pri njih ostal tradicija, pove Anica in doda, da se v današnjem času daje preveč poudarka na materialnih dobrinah. »Še vedno pa mislim, da vsaka družina, ki nekaj da na tradicijo, premore toliko časa, da sama naredi kakšen jajček doma in glede na današnje čase se v domove vrača toplina velike noči, pa če so religiozno usmerjeni ali ne. Vsi imajo radi praznike, kjer se družina zbere, poklepeta in se pogosti ob bogatih ali malo skromnejših dobrotah. In ne pozabite, domače je domače.«
Ročno delo je za ene kič za druge pa lep spomin
S svojimi »praskankami« sodeluje na različnih sejmih in bazarjih, na domačiji pa imajo atelje, kjer so izdelki razstavljeni. Na vprašanje ali ljudje cenijo ročno delo in tradicijo odgovori z da in ne, kar pojasni s tem, da je vse odvisno od posameznika kako gleda na stvari: »Za nekatere je ročno delo kič za druge lep izdelek ali spomin. To najbolje vedo tisti ki so že kdaj kaj s svojim trudom in ustvarjalnostjo izdelovali.«
